LOGO_LUPA_web

Sezona pajkov: tudi v Sloveniji vse večji in bolj strupeni?

avgust 23, 2018

Že pred nekaj leti, v neobičajno vročem poletju, so iz Anglije poročali o mediteranskih vrstah, ki so se naselile pri njih, kar pripisujejo podnebnim spremembam. Nenačrtno uvožene vrste so se zaradi toplega poletja namreč razmnožile, pajki so zaradi ugodnih vremenskih pogojev tudi vse večji. Se podobno dogaja tudi pri nas?

pajki

Nekaj bralcev in bralk se nam je ta mesec oglasilo s fotografijami pajkov iz svojih domov in vrtov. Pajke so laično prepoznali vsaj kot neobičajne (“Takega še nismo videli pri nas”) ali celo kot strupene (“Znameniti pajek samotar na Barju,”) in nevarne: “Na vrtu imamo črne vdove.” Kaj je res in kaj ne, smo povprašali enega največjih strokovnjakov za pajke pri nas, dr. Matjaža Gregoriča z Biološkega inštituta ZRC SAZU, ki ga, kot pravi, pri pajkih najbolj navdušujejo njihove mreže in svila.

Dr. Matjaž Gregorič (Foto: osebni arhiv)
Dr. Matjaž Gregorič (Foto: osebni arhiv)

Koliko vrst pajkov živi v Sloveniji?

“Zaenkrat smo zabeležili okoli 740 vrst. Glede na velikost Slovenije je to nadpovprečno veliko.”

Koliko različnih bi rekli, da v povprečju poznamo? S katerimi se najpogosteje srečamo v svojih domovih in kdaj jih je največ?

“Težko ocenim koliko vrst pozna povprečen Slovenec, verjetno pa je število omejeno na prste obeh rok. V ali okoli naših domov živi kar nekaj pajkov. V prebivališčih so verjetno najpogostejši pajki tresači (rod Pholcus), ki jih ljudje pogosto zamenjajo s suhimi južinami. V domovih pogosti so tudi predstavniki pajkov krogličarjev iz rodu Steatoda, gre za nenevarne sorodnike črnih vdov, pa tudi hišni pajki iz rodu Tegenaria in pljuvajoči pajki (Scytodes thoracica). Okoli hiš je verjetno najpogostejši ploščati križevec (Nuctenea umbratica), pogosti so tudi pajki baldahinarji iz rodu Linyphia in pajki temačniki (rod Amaurobius). Pajke tresače in krogljičarje v naših domovih najdemo celo leto, drugi v domove zaidejo v sezoni.”

Je zaradi bolj vročih poletij in milejših zim pričakovati – podobno kot pri komarjih – porast mediteranskih vrst pajkov tudi pri nas? 

“Ja, z globalnim segrevanjem je pričakovati širitev mediteranskih vrst, vendar ne toliko zaradi človekovega vnosa kakor čisto naravno, s postopnim širjenjem ali pomikom habitatov. Tak primer predstavlja osasti pajek (Argiope bruennichi), ki se je v zadnjih desetletjih razširil po vsej Evropi, v zadnjem desetletju pa sta primera mediteranski vrsti žarkasta tarantela (Hogna radiata) in nepravi volkec (Zoropsis spinimana). Pri slednjem neodgovorni mediji v Avstriji zadnji dve leti širijo strah.”

osasti pajek
Osasti pajek

So pajki zaradi tega tudi vse večji?

“Obstajajo preliminarne raziskave, ki kažejo, da so urbani pajki morda lahko nekoliko večji, vendar ni popolnoma znano ali je to sploššen trend in v kakšnih okoliščinah to lahko pričakujemo. Zanesljivo se javnosti ni treba bati razvoja gigantskih pajkov.”

Kateri je najbolj strupen pajek pri nas in kaj je najhuje, kar se nam lahko zgodi, če nas ugrizne?

“Pajki, ki živijo v Sloveniji in imajo najmočnejši strup, so verjetno dolgonogi vrečasti pajki iz rodu Cheiracanthium. Gre za zelo pogoste pajke, ki prebivajo na nekošenih travnikih, vendar so ugrizi zelo redki in brez zapletov: lokalna bolečina, ki traja maksimalno nekaj ur.

vrečasti pajek
Vrečasti pajek

Kljub temu pa so pajki pogosto vir strahu. Zakaj se jih nekateri tako bojijo? 

“Arahnofobija ali strah pred pajki je evolucijsko prirojen strah ali kulturen fenomen, morda kombinacija obojega. Pri izjemnem strahu pred pajki gre verjetno za pretirano reakcijo posameznika, generirano s strani okolja, v katerem je odraščal.”

Na spletu že vrsto let kroži viralna zgodba o tem, koliko pajkov povprečno pojemo ponoči med spanjem. Je v tem kaj resnice?

“Ne, to je izmišljotina.”

Bralec nam je poslal fotografijo, na kateri naj bi bil rjavi pajek samotar (Brown Recluse), za katerega sicer velja, da je doma le v severni Ameriki. 

Foto: M.S.
Foto: M.S.

“Na fotografiji vašega bralca ne gre za omenjenega pajka. Gre za samca iz rodu Tegenaria. To so tisti pajki, ko po podstrešjih delajo take velike plahtaste mreže s tulcem na eni strani. Dolgonogi samci so lahko zelo veliki in včasih pridejo tudi v hišo. So pa ti pajki nenevarni….ljudje se pa prestrašijo zaradi velikosti.”

Bi bilo sicer možno, da se te vrste razmnožijo tudi pri nas? Ali obstajajo podobne vrste, ki živijo pri nas?

“Sloves omenjene vrste je hujši, kot si ga zasluži, temu primerno pa jih ljudje iz strahu večkrat zamenjajo s popolnoma nenevarnimi vrstami. Pri nas ni podobnih pajkov.”

Opažen je bil tudi pajek, ‘na las podoben črni vdovi’, v tipični kaotično spleteni mreži. Gre za podobnega pajka, v Sloveniji sta, kot ste mi omenili, 2 vrsti zelo podobni? Bi lahko šlo za istrsko črno vdovo, ki jo je nekdo pripeljal z morja? Kako jo prepoznamo?

“Najverjetneje ne gre za črno vdovo. Najverjetnejši kandidat v zmotni identiteti je pajek krogljičar Steatoda paykuliana, ki je v Sloveniji splošno razširjena, a nenevarna vrsta. Druga je Steatoda triangulosa, splošno prisotna vrsta v in okoli hiš, popolnoma nenevarna.”

Prava črna vdova
Prava črna vdova

Pa vendar, kaj storiti, če opazimo potencialno nevarnega pajka (npr. pajka v bananah)? Koga poklicati ‘na pomoč’, kaj storiti, če ga ne želimo/ne moremo ubiti? 

“Večinoma gre pri alarmantnih poročanjih o pajkih v bananah za lažen preplah ali lažna poročanja. Če so bralci vseeno v dvomih, se lahko obrnejo na nas – Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU . Sam sem neposredno dosegljiv na MatjazGr@zrc-sazu.si.”

 

Vesna Bizjak

 

 

(Visited 1.805 times, 82 visits today)