LOGO_LUPA_web

Na svetovnem spletu bodimo previdno zadržani

februar 9, 2016

Na
šestih od sedmih celin – razen na Antarktiki – vladne in
predvsem nevladne, civilno-družbene iniciative vsako leto drugi
torek v mesecu februarju  letos torej danes, 9. februarja, organizirajo vrsto
dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni in odgovorni uporabi
spletnih tehnologij.

Aktivnosti
so osredotočene predvsem na otroke in mladostnike, pozornost pa je
treba nameniti tudi odraslim uporabnikom spleta, ki v vse večji meri
uporabljajo spletne trgovine in storitve e-bančništva, kar odpira
vrata vedno novim zlorabam. Svetovni dan varne rabe interneta je od
leta 2004, ko je potekal prvič, znatno prerasel evropske okvire in
ga obeležujejo že v več kot sto državah po vsem svetu.

Potreba
po odkrivanju in razkrivanju spletnih tveganj in zmanjšanju njihovih
škodljivih posledic, potreba po širjenju zavesti o varni rabi
interneta pa tudi njegovih pozitivnih priložnostih in vsebinah, je
vsekakor na mestu, saj statistični podatki in raziskave kažejo
nenehno naraščajočo in vse pogostejšo rabo svetovnega spleta,
vzporedno pa narašča tudi število spletnih nevarnosti.


Podatki
Statističnega urada RS iz prve polovice lanskega leta kažejo, da je
imelo v Sloveniji dostop do interneta že skoraj 80 % gospodinjstev.


Na
spletu previdnost ni odveč

»Dan
varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za
varnejši internet INSAFE (www.saferinternet.org), v katerem delujejo
nacionalne točke osveščanja o varnih in učinkovitih načinih rabe
interneta oziroma IKT tehnologij. Znotraj mreže od leta 2005 uspešno
deluje slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja
o varni rabi interneta SAFE.SI (www.safe.si). Na ta dan skušamo
mlade in druge uporabnike interneta spodbuditi, da posvetijo več
pozornosti nevarnostim, ki nanje prežijo na internetu. Želimo jih
opremiti z veščinami, znanjem in podporo, ki jo potrebujejo za
varnejšo navigacijo med nevarnostmi, na katere lahko na spletu
naletijo,« razloži Marko Puschner iz Centra za varnejši internet,
Safe.si.


Pozornost
pri brezplačnih in preugodnih ponudbah

Pri
uporabi interneta moramo uporabljati zdravo pamet in razumeti, kaj na
internetu klikamo in kaj objavljamo. Če nam nekdo nekaj ponuja
brezplačno ali po prenizki ceni, moramo vsekakor postati sumničavi.
Prav tako moramo pomisliti, preden nekomu razkrijemo nekaj o sebi, če
človeka v resnici ne poznamo. Pozorni in previdni moramo postati pri
ponudbah za ugodne kredite, delo na domu, prošnjah za pomoč,
sporočilih o zmagovitih loterijskih zadetkih ali donacijah. Pri
takih ugodnih ponudbah gre praviloma za prevare.


Sogovornik
poda nekaj najosnovnejših nasvetov: uporabnik interneta mora biti
pozoren predvsem na svojo zasebnost. Preko interneta prihajamo v stik
z različnimi ljudmi, ki so v resnici neznanci. Prvo vprašanje, ki
si ga zastavimo, ko spoznamo novega človeka, pa naj bo to preko
elektronske pošte, socialnih omrežij, klepeta ali foruma, je, ali
je ta človek res tisti, za katerega se izdaja? Na internetu si je
zelo lahko nadeti lažno identiteto.
Ko obiščemo spletno stran, ki
zahteva podatke od nas, kot so denimo gesla, naslov, ali telefonska
številka, se moramo vprašati, ali smo res na pravi in ne lažni
strani (npr. spletne banke), ali pa smo zašli na lažno stran, s
katero želi nekdo od nas dobiti podatke, ki jih bo uporabil v
kriminalne namene.
V nekaterih primerih lahko pri stikih z neznanci
pride tudi do okužbe našega računalnika, tablice ali mobilnega
telefona z virusi. Posledice nasedanja takšnim spletnim prevaram se
lahko kažejo v obliki izgubljenega denarja ali izsiljevanja.
Veliko
pozornost moramo posvetiti tudi temu, kaj na internetu objavljamo.
Objave neprimernih zapisov, ki se bliskovito razširijo, se nam lahko
hote ali nehote maščujejo zelo hitro ali pa kdaj kasneje v
življenju.

Vlado
Kadunec

Članek je v celoti objavljen v februarski št. revije Eko dežela.

(Visited 6 times, 1 visits today)