LOGO_LUPA_web

Mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke

februar 28, 2018

Z jutrišnjim dnem se začenja mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki smo ga pred natanko desetimi leti začeli obeleževati na pobudo evropskega združenja EuropaColon.  Združenje, v katerem je ta hip več kot 40 članic, med njimi tudi Slovenija, si ves ta čas prizadeva izboljšati stanje na področju obravnave raka debelega črevesa in danke, od lanskega leta pa tudi na področju vseh ostalih rakov prebavil, zlasti raka trebušne slinavke. Geslo letošnjega meseca je Čas je za spremembo.

1.500 primerov na leto

Rak postaja v Sloveniji in v svetu vse večji javnozdravstveni problem, saj je njegova pogostnost vse večja. Vsako leto na novo zboli več kot 14.000 ljudi, približno polovica izmed novih primerov jih umre. Več kot tri tisoč bolnikov zboli za enim od rakov prebavil, med katerimi z dobrimi 1.500 primeri na leto prednjači prav rak debelega črevesa in danke.

“Dejstvo je, da se je to število po zaslugi presejalnega programa Svit, s katerim odkrivamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki, prvič v zgodovini znižalo (za cca 200 primerov na leto)! Dodatna dobrobit Svita je tudi vse več rakov, odkritih v zgodnejših stadijih, ko je še možna ozdravitev, zdravljenje je krajše, za bolnika lažje, za državo cenejše, bolniki pa se po zaključenem zdravljenju lahko vrnejo v stare tirnice. Če je bilo še pred desetimi leti ob diagnozi kar dobrih 80 % bolnikov odkritih v napredovalih stadijih, se je ta odstotek zdaj spustil na okoli 50 %,” navaja EuropaColon.

SVIT: Zaželeni prag odzivnosti je 70 % ali več. Žal temu cilju sledijo le ženske, pri moških pa je stanje še vedno nezadostno, saj se odzove le dobra polovica vabljenih moških.

Dobra novica je, da je Slovenija ena tistih držav, ki ima še vedno dostop do vseh trenutno registriranih zdravil v svetu, kar našim bolnikom omogoča najsodobnejše zdravljenje.

Rak trebušne slinavke

Občutno manj dobro pa je stanje na področju raka trebušne slinavke, bolezni, ki je v širši javnosti skorajda neznana. Število novih bolnikov iz leta v leto narašča in po zadnjih podatkih na leto zboli dobrih 400 ljudi, malo več moških kot žensk, večinoma po 60. letu, čeprav se starostna meja spušča. Ker o bolezni (pre)malo govorimo, posledično nanjo ni nihče dovolj pozoren, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih.

Za ilustracijo na EuropaColon dodajo: pri raku dojk je odstotek preživetja več kot 80-odstoten!Povprečno bolniki živijo 4.6 mesecev od diagnoze. Za nameček naj povemo, da se ta statistika v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila niti za kanec. Pri vseh ostalih rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno stoji ravna črta. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija, ki ji sledi zdravljenje s kemoterapijo. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka.

Zato ob letošnjem marcu, mednarodnem mesecu ozaveščanja ne le o raku debelega črevesa, temveč vseh rakov prebavil, slovensko združenje EuropaColon spodbuja ljudi, naj bodo pozorni zlasti na kakršne koli daljše spremembe počutja, slabost, bruhanje, svetlo blato in zelo temen urin, bolečine v žlički ali v hrbtu, nepojasnjeno izgubo teže, tiho nastalo zlatenice, pojav sladkorne bolezni po 50. letu ob sicer normalni telesni teži. “Če pri sebi opazite opisane znake, ki trajajo 14 dni ali več, težave pa se stopnjujejo, pojdite k osebnemu zdravniku,” poudarjajo.

 

Vir: EuropaColon Slovenija

(Visited 30 times, 1 visits today)