LOGO_LUPA_web

Kurenti postali so del UNESCO-ve kulturne dediščine

december 7, 2017
Foto: Dunja Wedam, STO

Kurenti, slovenski tradicionalni pustni kostum in obredi, povezani z njimi, so tudi uradno postali del UNESCO-ve kulturne dediščine. V Seulu v Južni Koreji so se na zasedanju UNESCA kurenti in kurentovo obredje vpisali na UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, za kar si je prizadevala predvsem Zveza kurentov skupaj z nekaterimi organizacijami.

V povezavi s tem je pomembna razglasitev kurentovega obredja za živo mojstrovino državnega pomena, kar je pogoj za vpis na UNESCO-v seznam.

Preganjajo zimo

Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in pogost tradicionalni pustni lik s Ptujskega polja. Njegov izvor še ni pojasnjen, po starem verovanju naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Danes je sicer izgubil svojo magično moč, kljub temu pa ni zgolj navadna tradicionalna pustna maska, saj je v njem še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega.

Najbolj izrazit del kurentije, kurentove oprave, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo. V kapo je všito pobarvano usnjeno naličje z dolgim nosom ter odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Daljši rdeč jezik je narejen iz blaga ali usnja. Kurent je oblečen v kožuh, prepasan je z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev, obut v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Kurentije so izdelane iz ovčjih kožuhov, so pa tudi kurenti, npr. v Okiču v Halozah, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož.

Vračanje k prvobitnosti

Kurentovo obredje je živ pojav, ki se spreminja. Na strani Zveze kurentov so zapisali, da je v sodobni tehnološki družbi še posebej pomembno kritičnost pri vnašanju novosti v etnografsko izročilo. Društva kot nosilci izročila se tega zavedajo, zato je bil ključen povod za ustanovitev Zveze društev kurentov prav želja po vračanju k prvobitnosti in skupno oblikovanje živega izročila. Zveza aktivna pri osveščanju organizatorjev različnih prireditev in dogodkov o etnografskem izročilu, s čimer želi zajeziti nekatere moderne in neprimerne oblike prikazovanja kurentovega obredja, ob zavedanju, da je kurentovo obredje živ pojav in da se do neke razumne mere spreminja.

Vir: www.zveza-kurentov.si in www.kurentovanje.net

(Visited 139 times, 5 visits today)