LOGO_LUPA_web

Izobraževanje: Na trgu dela in v življenju je dobra izobrazba vredna truda

februar 9, 2016

Mnenja
o kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema so deljena in
večkrat zelo vroča. Uradni krogi sistema radi poudarjajo njegove
pozitivne strani in dosežke posameznikov in manjših skupin na
mednarodnih preverjanjih znanja. Medtem pa je od mnogih neposrednih
in posrednih udeležencev našega izobraževalnega sistema, tako od
učiteljskega kadra kot samih uporabnikov, slišati precej kritik.

Kako
dober ali slab je naš izobraževalni sistem, je morda možno povzeti
iz zadnjega, z lokalnimi in pozicijskimi interesi neobremenjenega
zbornika o izobraževanju, ki ga je objavila Organizacija za
ekonomsko sodelovanje in razvoj, OECD. Ta združuje 34 gospodarsko
najrazvitejših držav na svetu in oblikuje svetovne standarde in
načela v gospodarskih in razvojnih politikah.

V
Pogledih v izobraževanje 2015 (Education at a Glance 2015), ki daje
najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih nacionalnih
statističnih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v državah
članicah in partnericah OECD iz celega sveta, poudarjajo, da se na
splošno stopnja zaposlenosti in zaslužki povečujejo z naraščanjem
stopnje izobrazbe in veščin. Na trgu dela diploma še vedno velja
kot glavni pokazatelj delavčevih spretnosti in znanj. Uvodoma
navajajo, da je 80 % odraslih z visokošolsko stopnjo izobrazbe
zaposlenih, v primerjavi s 70 % ljudi s srednješolsko ali
posrednješolsko neterciarno stopnjo izobrazbe, službo pa ima manj
kot 60 % odraslih brez srednješolske izobrazbe.

Višja
izobrazba prinaša koristi

Statistični
podatki kažejo, da višja izobrazba prinaša višje zaslužke:
zaposleni z univerzitetno izobrazbo zaslužijo 60 % več kot
zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Koristi izobraževanja pa niso
le finančne. Za ljudi z višjo izobrazbo je po statistiki tudi bolj
verjetno, da je njihovo zdravje razmeroma boljše, da več sodelujejo
v prostovoljnih dejavnostih, da bolj zaupajo drugim, in da imajo
občutek, da sodelujejo pri upravljanju države. Bolj izobraženi
odrasli se torej praviloma bolj udejstvujejo v svetu okrog sebe.

Recesija
vplivala tudi na izobraževalni kader

Še
en podatek v poročilu OECD ni zanemarljiv pri razmišljanju o
kakovosti izobraževalnega sistema posamezne države: nedavna in
ponekod še ne popolnoma opešana gospodarska recesija je imela tudi
neposreden vpliv na plače učiteljev, ki so bile zamrznjene in tudi
znižane. V državah OECD predšolski in osnovnošolski učitelji
zaslužijo okoli 80 % plače podobno izobraženega delavca.
Nekonkurenčne plače močno otežujejo privabljanje najboljših
kandidatov v učiteljski poklic. Učitelji v državah OECD se tako
starajo, leta 2013 je bilo 36 % srednješolskih učiteljev starih
vsaj 50 let.

Vpis
v gimnazije upada

»Vzgoja
in izobraževanje je v Republiki Sloveniji dobro razvit sistem, na
vrhu katerega so univerze z doktorskim študijem, začenja pa se s
predšolsko vzgojo v javnih in zasebnih vrtcih. Naši cilji vzgoje in
izobraževanja so postavljeni visoko in so primerljivi z drugimi
izobraževalnimi sistemi v razvitih državah Evrope in sveta,«
navajajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Na
vprašanje, ali je gospodarska kriza morda kaj vplivala na kakovost
slovenskega javnega izobraževalnega sistema, na Ministrstvu na
kratko odgovorijo: »Ne. Prepričani smo, da slovenski visokošolski
prostor še naprej ostaja kakovosten in omogoča
znanstveno-raziskovalni razvoj še naprej.«

Na
očitke, da naj sistem slovenskega izobraževanja ne bi bil v skladu
z iskanimi delovnimi mesti, pa so nam odvrnili, da zaznavajo problem
in se aktivno zavzemajo za večje poklicno in strokovno srednješolsko
izobraževanje. Stremijo k temu, da se število mest za vpis v
gimnazijske programe zmanjša in spodbudi vpis v programe srednjega
strokovnega in poklicnega izobraževanja. Trend vpisa v srednje šole
se je, kot zatrjujejo, v zadnjih letih že nekoliko preusmeril v
poklicne in strokovne programe, vpis v gimnazijske programe pa rahlo
upada. »Spodbujamo in financiramo različne projekte za promocijo
poklicev, ki jih vodi Center RS za poklicno izobraževanje ali pa
Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije. Projektov za spodbujanje
mladih, da se odločajo za tehnične poklice, je kar nekaj. Tu so
spletni portal Mojaizbira.si, filmi in gradiva o raznih poklicih,
uspešni gospodarstveniki in strokovnjaki pa učencem po šolah
predstavljajo privlačnost tehničnih poklicev,« so nam našteli na
Ministrstvu.

Dragocena
pomoč iz gospodarstva

Kot
enega od ukrepov za spodbujanja vpisa v srednje strokovno in poklicno
izobraževanje navajajo tudi usmerjanje števila razpisanih mest za
posamezne programe. Potrebam lokalnega gospodarstva in trga dela se
prilagajajo tudi tako, da upoštevajo predloge gospodarstva za uvedbe
novih izobraževalnih programov. Eden takih je denimo program za
poklic metalurški tehnik. Skupina podjetij, ki je predlagala večje
potrebe po tem kadru, je tudi pripravljena ponuditi učna mesta za
praktično usposabljanje dijakov in svoje strokovnjake za pomoč pri
izvedbi strokovnih predmetov. S pomočjo mentorjev iz izobraževalne
in gospodarske sfere se študentje tako lahko vključujejo v
projektne aktivnosti, ki potekajo kot dopolnitev rednega učnega
procesa, razvijajo inovativnost, kreativno razmišljanje in druge
kompetence, ki jim omogočajo lažji prehod iz izobraževanja v
zaposlitev.

»Na
področju terciarnega izobraževanja z uvedbo binarnosti, ki ločuje
univerzitetne in strokovne študijske programe, si na Ministrstvu
prizadevamo, da bo način poučevanja na strokovnih programih
usmerjen v pridobivanje praktičnih strokovnih znanj in veščin, ki
študentom omogočajo hitrejši prenos teoretičnega znanja v prakso.
Za boljše vključevanje mladih na trg dela bomo sistematično
spremljali zaposljivosti diplomantov, kar bo omogočilo lažje
prilagajanje študijskih programov potrebam gospodarstva in
negospodarstva,« poudarjajo na Ministrstvu.

Spremembe
se izvajajo prepočasi

Na
Ministrstvu sicer pripravljajo zakonske spremembe po celotni
vertikali izobraževanja. V načrtovanih spremembah v srednješolskem
poklicnem izobraževanju uvajajo obvezno dobo vajeništva. »Na
področju terciarnega izobraževanja pa pripravljamo spremembe Zakona
o visokem šolstvu, ki bo med drugim uredil njegovo stabilno
financiranje, vezano na doseganje ciljev in rezultatov v skladu
delovnimi načrti zavodov.«

Mitja
Krope Lenarčič, predsednik Dijaške organizacije Slovenije, na to
pripomni: »Posodobitve našega izobraževalnega sistema ne sledijo
času, spremembe se pripravljajo in izvajajo prepočasi. Poklici, ki
jih trg potrebuje, so pogosto premalo promovirani in veljajo za manj
vredne, čeprav so zelo iskani.«

Kakovost
podajanja učne snovi upada

In
kaj o našem izobraževalnem sistemu menijo izvajalci šolskih
programov?

Dušan
Merc, dolgoletni ravnatelj osnovne šole Prule in praviloma kritičen
kronist dogajanj v našem izobraževalnem sistemu, je dejal, da je
problematika kakovosti našega šolstva zelo zapletena in se je ne da
opredeliti na kratko.

»V
zadnjih letih je srednješolska populacija številčno precej padla,
šele letos je opazen manjši trend naraščanja. Nekatere gimnazije
so zaradi golega obstoja vpisale tudi take dijake, ki se zaradi
skromnih ocen ne bi uspeli vpisati na nobeno gimnazijo ali celo
srednjo tehniško šolo, kjer so programi načeloma ustrezno lažji.
Dobra plat tega pa je, da so gimnazije z manjšim vpisom dijakom
posledično nehote nudile boljše pogoje za delo, saj v razredu
navadno sedi manj dijakov in se jim učitelj lahko bolj posveti,« pa
nam je povedal Vlado Pirc, profesor biologije na Gimnaziji Antona
Aškerca v Ljubljani. Varčevalni ukrepi Ministrstva, ko manjše
število učiteljev poučuje isto ali večje število dijakov kot
prej, in zaradi katerih jih je v razredu namesto 25 morda 32 ali celo
več, zmanjšujejo kakovost podajanja in preverjanja učne snovi.
»Program in učni načrti v okviru gimnazije so precej natrpani,
profesorji lahko v šolskem letu le redko pripeljemo predpisano snov
do konca,« poudari Pirc.

Financiranje
‘po glavi dijaka’

»Po
novem zakonu o financiranju šolstva ministrstvo šolam plačuje ‘po
glavi’ dijaka, zato marsikatere po številu dijakov naraščajo v
neobvladljive številke. Tako imajo dober finančni izplen in s tem
tudi boljše pogoje za delo kot manjše šole,« še pove Vlado Pirc,
ki vpliv krčenja sredstev šolam opaža tudi pri tehnični
opremljenosti učilnic, izvedbi strokovnih ekskurzij, terenskih vaj
oziroma praktičnega pouka.

Sredstev
po njegovih besedah ni niti za potrebe nadomeščanja, nadur,
dodatnih obremenitev v zvezi z obšolskimi dejavnostmi, učiteljem so
zamrznili možnosti napredovanja, vse skupaj je prepuščeno samo
iznajdljivosti šole, vse to pa gre na račun kakovosti
izobraževalnega procesa. »Ne nazadnje bi omenil tudi med
izobraževanjem vzporedni razvoj otrokove osebnosti in njegovih
etičnih vrednot. Ob takem stanju te vanj nedvomno niso pravilno
vgrajene,« zaključi gimnazijski profesor Vlado Pirc.

Največ
sredstev v Slovenije za osnovne šole

Poročilo
OECD (Education at a Glance 2015) o izobraževanju za leto 2015
navaja, da je finančno vlaganje države v slovenske izobraževanje
težko 4,9 % BDP, kar je tudi povprečje držav EU 21 in nekoliko pod
povprečjem držav OECD. Največ
sredstev namenjamo za nižješolsko oziroma osnovnošolsko
izobraževanje.

Kako
preživeti v anarhiji?

Prof.
dr. Marjan Simčič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani našteje
svoj pogled in izkušnje v slovenskem izobraževalnem sistemu: »Naš
izobraževalni sistem ne spodbuja k razmišljanju. Politika ima
prevelik vpliv na kurikulum, kot da državi ni v interesu, da ima
izobražene ljudi, ki bi znali razmišljati s svojo glavo. Tako pač
lažje upravlja z njimi.« Po njegovem mnenju je status učiteljev in
profesorjev podcenjen, kar ustvarja kader, ki učne snovi ne zmore
posredovati v navdušujočem slogu. »To se prenaša iz generacije v
generacijo, državljani so vse bolj apatični. Študij na višjih
nivojih bi moral biti bolj personificiran. V interesu kapitala pa se
vse’optimizira preko meja skrajnosti. Splošna izobrazba državljanov
je sicer še dovolj dobra, ne smemo dopustiti, da se ta raven
znižuje. A je treba splošno izobraženost še bolj okrepiti, jo z
izmenjavo v tujini širiti, saj je naš sistem izobraževanja preveč
formalističen. Mlade bi morali opremiti tudi z znanjem o veščinah
preživetja v vse večji anarhiji, ki zajema družbo in svet.
Zmagovalci ne bodo najboljši učenci, ampak tisti, ki se najbolje
znajdejo,« še pove dr. Simčič.

Vlado
Kadunec

(Visited 28 times, 1 visits today)