LOGO_LUPA_web

Evropski dan darovanja

oktober 14, 2017

Evropski teden darovanja obeležujemo članice Sveta Evrope vsako drugo oktobrsko soboto. Letos želi želi zavod Slovenija Transplant usmeriti pozornost na postopke, ki običajno ostajajo prekriti za stereotipnim nerazumevanjem dejavnosti. Dan bo zato namenjen osveščanju, izobraževanju in pogovoru.

 

Foto: Slovenija-transplant
Foto: Slovenija-transplant

 

Zdravljenje s presaditvijo v Sloveniji je zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani. Čeprav je tovrstno zdravljenje že povsem uveljavljeno ter ga podpira okoli 70 % javnosti, se o transplantacijski medicini razširjajo tudi dileme, strahovi ter številne zmotne predstave. Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev sicer predstavlja nenehen izziv za zdravstvene sisteme povsod po svetu, Slovenci pa smo podpovprečno formalno opredeljeni pri darovanju organov. Med razlogi za to je tudi slabša informiranost o tej tematiki. Pomembno vlogo pri spreminjanju tega je letos igrala družbeno odgovorna kampanja »Ne čakaj, postani darovalec« za ozaveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv, ki je že v prvih mesecih aktivacije pokazala odlične rezultate. Število formalno opredeljenih nenehno narašča.

 

Prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv, Slovenija-transplant

Prim. Danica Avsec, dr. med., poudarja, da »pri darovanju organov niso ključni le pokojni, ki darujejo. V zapletene ter časovno stisnjene postopke so vpleteni tako bolni na čakalnih seznamih in dobro usklajene in visoko profesionalne zdravstvene ekipe kot tudi svojci pokojnih.« Prav zaradi pomembne vloge svojcev, ki jo le-ti igrajo pri tovrstnih težkih odločitvah, zavod Slovenija Transplant spodbuja pogovore znotraj družin o darovanju organov. V kolikor možni umrli darovalec ni formalno opredeljen, so namreč prav svojci tisti, ki lahko ponudijo soglasje za to v primeru možganske smrti. Pogovori z družinskimi člani o stališčih, ki jih imajo posamezniki do te tematike, tako pogosto zelo olajšajo končno odločitev.

surgery-1049588_960_720

Zelo neposreden in realističen prikaz podrobnosti donorskih in transplantacijskih postopkov ponudita knjiga in film Pokrpajmo žive. Zgodba o nenadni tragični nesreči devetnajstletnika brez moraliziranja predstavi številna etična, bivanjska in medicinska vprašanja, ki se pogosto porajajo ob darovanju organov. »Situacija je taka, da bi lahko začeli razmišljati o tem, da bi Simon daroval svoje organe«. »Zanima me, ali je vajin sin kdaj izrazil svoje mnenje, ste se kdaj pogovarjali o tem«. »Simonovo telo ni le skladišče organov, ki bi se jih lahko polastili«. »Kako naj bi si jo sploh zamišljala, to Simonovo smrt …?«. »To pomeni biti bolan, pomeni, da nimaš izbire – srce ji ne pušča nobene izbire več.«

 

doctor-659896_960_720

To je le nekaj stavkov iz knjige, ki presega banalne informacije o darovanju organov ter razkrije več o časovnem zaporedju strokovno in čustveno zahtevnih postopkov, kolektivnem naporu in vrhunski usklajenosti zdravstvenega osebja v transplantacijski dejavnosti, vrsti varovalnih mehanizmov, ki preprečujejo napake ali manipulacije ter spoštljivosti do umrlega v operacijski sobi. Navsezadnje odpira razmisleke o občečloveških vprašanjih, kot so naključnost sveta, krhkost življenja in smrti, boleče intimne odločitve svojcev pokojnega ter tudi strahove, bolečine in upanja bolnih na čakalnih seznamih. Celotna zgodba se pod časovnim pritiskom odvije v 24 urah. Dogajanje od potrjene možganske smrti, koordinacije, pogovora s svojci, soglasja, odvzema do presaditve je izjemno intenzivno.

(vir: Slovenija-transplant)

 

 

(Visited 37 times, 1 visits today)