LOGO_LUPA_web

Dovolj za vse – prvi slovenski koraki za lokalno skupnostno upravljanje z viri

november 9, 2017
Foto: Umanotera

V torek je v Ljubljani potekala nacionalna konferenca ‘Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem’. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje.

26468106179_ba6bd72471_z

Inovacije v turizmu, ki krepijo medsebojno pripadnost

Skupnosti, ki uspešno izvajajo projekte skupnostnega in trajnostnega upravljanja z življenjskimi viri, razvijajo pripadnost, ponos in zaupanje, pridobivajo dragocena znanja in spretnosti ter krepijo medsebojne odnose.

Na to je opozoril tudi župan občine Sutrio, Manlio Mattia, ki je predstavil Razpršeni hotel Borgo Soandri. Gre za odličen primer inovacije v turistični ponudbi, ki gradi na spoštovanju lokalne tradicije alpskega območja Karnija v deželi Furlanija-Julijska krajina. Lastniki apartmajev so organizirani v zadrugo, ki upravlja skupno recepcijo, ureja spletno stran, skrbi za trženje turističnih namestitev in organizira prireditve v povezavi z lokalnimi običaji, sezonskimi kmečkimi opravili in prazniki. Tako razpršene turistične namestitve z enotnim nastopom postanejo »hotel«, ki prinaša koristi celotni skupnosti.

Turistična dejavnost se je razvila z naložbami lokalnih prebivalcev v lastnih domovih, brez velikih investitorjev. Tako tudi dobiček ostaja v lokalnem okolju in bogati lokalno skupnost. Razpršeni hotel predstavlja do lokalne skupnosti in naravnega okolja nevsiljivo obliko turizma. »Borgo Soandri si prizadeva izboljšati sodelovanje z državami, ki so zainteresirane za model razpršenega hotela in med njimi je tudi Slovenija,« je še poudaril župan Mattia.

Belgijski Gent vzorčni primer

»Urbane skupnostne prakse v belgijskem mestu Gent cvetijo«, je povedala Annelore Raman iz oddelka za strategijo, ki je na konferenci predstavila celovit pristop uvajanja skupnostnih praks v mestu Gent. Samo v zadnjem desetletju so jih našteli 500. Med projekti, ki najbolj izstopajo, so stanovanjska zadruga, deljenje avtomobila, začasna raba in oživljanje prostora (na nekdanjih industrijskih območjih), občinski zemljiški sklad, skupnostni vrtovi, lokalna in ekološka hrana za oskrbo šol, skupnostna sončna elektrarna, bivša cerkev, ki so jo v uporabo dobili okoliški prebivalci in bivša stavba knjižnice, ki so jo preuredili v skupnostni prostor.

Vse več lokalnih skupnostnih praks tudi v Sloveniji

Trajnostne skupnostne prakse so vedno bolj prisotne tudi v Sloveniji. Na skupnem zemljevidu na spletni strani Dovolj za vse jih je predstavljenih že več kot štirideset. Številne lokalne skupnosti so že prešle od zavedanja k ukrepanju.

38189681376_25e3832491_z

Prve korake lokalnih projektov so predstavili:

  • Mateja Zoratti iz Mestne občine Nova Gorica s projektom spremljana pot v šolo (pešbus in bicivlak),
  • Gregor Rožanc iz Društva Naturo, ki je predstavil doživljajsko igrišče v Kranju,
  • Dejan Gorenc iz Občine Postojna, ki razvija kolesarsko pot mimo gradov v okolici Postojne (»Začuti legende. Bodi legenda.«) ter
  • Renata Dobnikar iz Ljudske univerze Kranj, ki je predstavila, kako oživljajo prostore izbranih krajevnih skupnosti v Kranju, da bi ti zaživeli kot skupnostni prostori.

B.R.

Foto: Umanotera

(Visited 13 times, 1 visits today)