LOGO_LUPA_web

4. Slovenski podeželski parlament o »sožitju med podeželjem in kmetijstvom«

oktober 2, 2017

Podeželje doživlja v zadnjih desetletjih pravi preporod. Ta je posledica hitrih sprememb v načinu življenja, povečane mobilnosti, zmogljivejših komunikacijskih poti in kanalov ter splošnega porasta materialnega standarda v Evropi. Izboljšanje kazalnikov razvoja ne pomeni vselej in za vse skupine tudi izboljšanja kvalitete življenjske ravni. Nekatere družbene skupine in odmaknjena območja so iz pozitivnih trendov razvoja izključena. Vedno večji izziv predstavljajo tudi podnebne in okoljske spremembe, ki zahtevajo od družbe in kmetovalcev ustrezna prilagajanja.

Izzivi slovenskega podeželja

To je bila glavna tema 4. slovenskega podeželskega parlamenta, ki je prejšnji teden potekal na Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto na Sevnem. Udeležilo se ga je preko 200 domačih in tujih predstavnikov podeželja, nevladnih organizacij, strokovnih institucij in politične javnosti. Podeželski parlament je v ospredje razprave izpostavil izzive slovenskega podeželja, iskanje sožitja med podeželjem in kmetijstvom tudi ob luči prihajajočih sprememb skupne evropske kmetijske politike po letu 2020.

Dogodek so na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja organizirali partnerji Mreže za podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Zveza slovenske podeželske mladine.

Vprašanje lokalne identitete

Poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana je udeležence nagovoril tudi Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije in izpostavil, da se v Evropski uniji veliko ukvarjamo z velikimi temami, kot so skupna varnost, skupen gospodarski prostor, prost pretok kapitala, ljudi, sredstev itd. “Malo pa se posvečamo vprašanju lokalne identitete, ki je pomemben faktor v realnem življenju v urbanih središčih in še mogoče bolj zunaj njih. Temu smo včasih rekli policentrični razvoj države, ki je večinoma slonel na industrijski proizvodnji, sedaj pa se preusmerja na kmetijstvo kot temeljno ali dopolnilno dejavnost z vrsto gospodarskih panog, kot so ekologija, turizem, obrt itd. Vprašanje lokalne identitete in predvsem vrnitev ljudi na podeželje predstavlja našo veliko razvojno priložnost. Kmetijstvo z vsemi nanj vezanimi programi predstavlja skoraj neizmerno priložnost, predvsem za mlade. Te rešitve pa imajo velik pomen tudi za ohranitev slovenske nacionalne identitete, ki je ne smemo zanemariti v vseh teh globalizacijskih procesih.”

Govorniki so izpostavili še participativni pristop takšnega dogodka, ki vedno znova pokažejo potrebo po enakomerni poseljenosti slovenskega podeželja, po izboljšanju kakovosti življenja z lažjo dostopnostjo do osnovnih storitev z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest s pametnim upravljanjem naravnih virov in s povečanjem deleža doma pridelane hrane.

Pomembno sporočilo 4. tovrstnega parlamenta je tudi, da si želimo v prihodnje še močnejšo podporo podeželju preko lokalnih akcijskih skupin, vendar se morajo nujno poenostaviti zapletena pravila, ki preprečujejo najšibkejšim skupinam, da bi z evropskimi sredstvi razvijali svoja lokalna okolja.

Slovenskim udeležencem so se tokrat pridružili predstavniki iz 12 evropskih držav. Dobra tretjina udeležencev 4. Slovenskega podeželskega parlamenta prihaja iz lokalnih akcijskih skupin in nevladnih organizacij, četrtina iz javne uprave, desetina iz svetovalnih in razvojnih institucij. Prav tako je dobra desetina udeležencev nepovezanih posameznikov, kmetov in podjetnikov.
Vir: MKGP

(Visited 11 times, 1 visits today)