Po besedah dr. Blaža Germška, predstojnika Infrastrukturnega centra Jablje, Kmetijskega inštituta Slovenije, se produktivnost v kmetijski panogi lahko dviguje le s pomočjo poglobljenega znanja in uporabe novejših, novih in preverjenih tehnologij pridelave. »Sistemov, tehnologij ali pomagal je več. Izpostavil bom tehnologijo GPS v poljedelstvu, ki je ena izmed osnov za povečanje produktivnosti ob sočasni manjši okoljski obremenitvi poljedelstva,« razlaga sogovornik.

Bolj ciljana pridelava

Na podlagi omenjene tehnologije imajo kmetje možnost natančnejše proizvodnje ob sočasnem prihranku gnojil, semen in sredstev za varstvo rastlin, kar se jim pozna v ekonomiki pridelave, po drugi strani pa je tovrstna proizvodnja veliko manj obremenjujoča za okolje. Pri vrtnarstvu je smiseln prehod na gojenje zelenjave v zavarovanih prostorih (plastenjaki, steklenjaki). Pri netalnih gojitvenih sistemih je okoljski vpliv minimalen, poraba vode pa se lahko zmanjša do 85 odstotkov. »Za obe omenjeni tehnologiji pa je potrebno znanje, v nasprotnem primeru bodo rezultati izboljšane pridelave in zmanjšanja negativnega vpliva na okolje slabši oziroma minimalni,« poudarja Germšek.

Naprednejši kmetje in kmetijska gospodarstva so že dobro osvojili digitalna pomagala in so na prehodu v preciznejše kmetijstvo.

Roboti predvsem v hlevu

V kolikšni meri se v Sloveniji pri kmetijski proizvodnji uporabljajo digitalizacija, precizno kmetijstvo in robotizacija? Germšek odgovarja, da so naprednejši kmetje in kmetijska gospodarstva že dobro osvojili digitalna pomagala in so na prehodu v preciznejše kmetijstvo. Robotizacija se na slovenske kmetije uvaja počasneje, kot bi se lahko oziroma bi se morala. Največ robotizacije se uporablja v sodobnih hlevih, kjer se s pomočjo robotske molže in drugih robotskih pomagal zmanjšuje potreba po človeškem delu v hlevu.

»Nezadostno uporabo različnih digitalnih pomagal, uvedbe preciznega in robotiziranega kmetijstva lahko pripišemo nezadostnemu znanju, ki je odraz strahu pred tovrstnimi novimi tehnologijami, ki v razvitih državah danes že predstavljajo standard. Je pa tudi res, da na institucijah znanja in prenosa znanj na Slovenskem zaostajamo s preskušanjem in testiranjem sodobnih, kaj šele najnovejših tehnologij v kmetijski panogi,« razlaga Blaž Germšek.

♦ PREBERITE TUDI ♦ PRAVO VESELJE JE IMETI ZDRAVE ŽIVALI » 

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da so digitalizacija, precizno kmetijstvo in robotizacija na slovenskih kmetijah že prisotni. Uvajali so se s pomočjo ukrepov ‘Programa razvoja podeželja’. Že kar veliko hlevov je opremljenih z roboti za molžo, veliko novih strojev, predvsem za gnojenje in nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS), je računalniško opremljenih in nadzirajo porabo gnojil in škropiv in tako prispevajo k varovanju okolja. Pametni telefoni se vse več uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje informacij, nadzor in spremljanje pogojev in procesov za različne namene, tudi kot komunikacijsko orodje za strokovno svetovanje itd.

(Visited 5 times, 1 visits today)

Naprej »

Close