Moldavija – kjer življenje še teče po starem

Mejni prehod med Romunijo in Moldavijo je spominjal na socialistične čase: z ležernim policistom, carinikom in zdolgočasenimi uradniki. Prestop je potekal korektno, sporazumeli pa smo se kar v mešanici ruščine in slovenščine. Za dobrodošlico sem moral plačati nekaj evrov takse za uporabo moldavskih cest. Pa čeprav sem pot nadaljeval po hudo luknjasti cesti, s kakršnimi sem se kasneje srečeval po večjem delu države. 

Cesta in preproste vaške hiše so kazale, da je Moldavija ena najrevnejših evropskih držav. Povprečne plače znašajo manj kot 300 evrov mesečno. Dobro zaposlitev je težko dobiti in tako ni čudno, da mnogi v iskanju zaslužka odhajajo v tujino, predvsem v Evropsko unijo. Tam številni, kljub visoki izobrazbi, opravljajo najbolj preprosta dela. Privlačijo jih predvsem Italija, Francija in Španija, saj moldavski jezik spada med romanske jezike. Kljub precejšnji razdalji so v času sodobne tehnologije dobro povezani z domačimi kraji. Mobilna telefonija in internet sta eni redkih dobrin, ki sta v Moldaviji dobro razviti in cenovno dostopni. Tudi prometne povezave, predvsem z Italijo, so presenetljivo dobro urejene. Na pot se vsakodnevno podajajo manjši avtobusi in kombiji, ki poleg potnikov po ugodnih cenah prevažajo tudi pakete in pisemske pošiljke.

Mobilna telefonija in internet sta eni redkih dobrin, ki sta v Moldaviji dobro razviti in cenovno dostopni.

 

Težave po osamosvojitvi

Leta 1991 se je Moldavija odcepila od Sovjetske zveze, s čimer pa se niso strinjali vsi. V vzhodni pokrajini, ki se stiska med reko Dnjester in Ukrajino, živi velik delež ruskega prebivalstva. Tam so ustanovili samooklicano Pridnjestrsko republiko, ki je še danes ne priznava nihče. Po nekaj vojaških spopadih in posredovanju ruske vojske so vzpostavili svojo oblast, status pa je ostal nerešen do danes. Moldavija je za polovico večja od Slovenije in ima skoraj še enkrat toliko prebivalcev. Večino predstavljajo Moldavci, ki so bili pod rusko oblastjo zatirani. Tako je postal njihov moldavski jezik, pisan v latinici, uraden šele leta 1989, pred tem pa so uporabljali rusko cirilico. Po osamosvojitvi je ruski rubelj zamenjal moldavski lei, državna zastava pa je podobna romunski. Gospodarstvo je bilo v zelo slabem stanju. Danes velik del prihodkov in kar 70 % izvoza prispeva kmetijstvo. K sreči imajo na voljo veliko rodovitne zemlje, ki se razprostira na gričevnatem območju z zmerno klimo kot posledico bližine Črnega morja. V obdobju tranzicije so privatizirali večino kmetijskih zemljišč, vedno večjo veljavo pa ima ekološko kmetovanje, ki je najbolj razvito med vsemi nekdanjimi republikami Sovjetske zveze in prispeva več kot desetino izvoženih prehrambnih izdelkov. To je rezultat pomoči Evropske skupnosti in dolgoletne vladne politike, ki kmetom pomaga z izobraževanjem in subvencijami.  

moldavija-9_web

Vinske kleti za knjigo rekordov

Eden najbolj znanih izvoznih artiklov je vino. Moldavija se po pridelavi vina uvršča na 22. mesto in ga pridela petkrat več kot Slovenija. O pomembnosti vinogradništva, ki je eden glavnih adutov turizma, pričajo narodni dnevi vina drugi vikend v oktobru. Gojenje vinske trte ima v Moldaviji večtisočletno tradicijo, ki jo je najlepše spoznavati v velikanskih vinskih kleteh. Najbolj znana Milestii Mici je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot največja na svetu! Podzemni rovi, v katerih hranijo vino, so dolgi dobrih 200 kilometrov! Podobno veličastna je tudi podzemna vinska klet Cricova, ki je znana po pridelavi šampanjca. Tu podzemni rovi, v katerih hranijo, zorijo in stekleničijo vino, merijo več kot 120 kilometrov. Prve rove so začeli v apnenčasto kamnino kopati že v 15. stoletju, ker so potrebovali material za gradnjo hiš v bližnjem mestu. Sredi preteklega stoletja so rove spremenili v vinske kleti, saj so ugotovili, da sta ustrezna vlažnost in stalna temperatura globoko pod zemljo zelo primerni za shranjevanje vina. Kleti si je mogoče ogledati, a le ob predhodni rezervaciji. Pravo podzemno mesto lahko raziskujete kar s svojim avtomobilom, lahko pa si omislite tudi ogled z električnim avtomobilom, ki je namenjen obiskovalcem. V vsakem primeru ne pozabite na topla oblačila, saj je pod zemljo tudi sredi najhujše poletne vročine hladno.

Najbolj znana vinska klet Milestii Mici je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot največja na svetu! 

 

Več kot milijon vinskih steklenic z vsega sveta

V rovih hranijo več kot milijon steklenic kakovostnega vina iz vsega sveta, med katerimi so nekatere prava redkost. Najstarejša je stelčemoca jeruzalemskega vina iz leta 1902, ki naj bi bila vredna kar milijon evrov! Ponosni so tudi na vina, ki jih pridelajo v svojih vinogradih, še posebno na rdeče peneče vino cabernet sauvignon, narejeno po klasični francoski metodi. Žametno vino se ponaša z okusom po češnjah in črnem ribezu. Kleti so obiskale številne znane osebnosti – od astronavta Jurija Gagarina pa do Vladimirja Putina, ki je v razkošnih podzemnih dvoranah praznoval svoj 50. rojstni dan. Njihova vina sem lahko okušal v podzemnih degustacijskih dvoranah, ki jih krasijo kipi, slike, tapiserije, vitraži in razkošno hrastovo pohištvo. Ena izmed dvoran je namenjena državniškim srečanjem, sosednja spominja na morsko votlino, tretja ima v stenah vzidana osvetljena okna, ki delujejo, kot bi skoznje sijalo sonce. Če vas pot kdaj zanese v vinsko podzemlje, ne pozabite, da v Moldaviji ni dovoljena prisotnost alkohola v krvi! Zato je kleti najbolj enostavno obiskati z lokalno turistično agencijo.

Kleti so obiskale številne znane osebnosti – od astronavta Jurija Gagarina do Vladimirja Putina, ki je v razkošnih podzemnih dvoranah praznoval svoj 50. rojstni dan.

 

moldavija-1_web 

Življenje v prestolnici

Moldavija se turistično počasi razvija in na boljše hotele sem naletel le v prestolnici Kišinjev. Mesto z okoli 800.000 prebivalci je gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče. Zadnja leta se hitro razvija in izgublja socialistični videz. Predvsem ob glavni mestni aveniji Stefan cel Mare. Njena okolica se postavlja z bleščečimi trgovinami, prestižnimi lokali, senčnimi parki ter pestrim kulturnim in nočnim življenjem. Nakupovalne skušnjave je mogoče potešiti tudi v katerem izmed trgovinskih nakupovalnih središč. Največje je MallDova. Bolj avtentično vzdušje pa ponuja velika mestna tržnica, ki se nahaja v bližini kaotične glavne avtobusne postaje.

Nastanek mesta ob trgovskih poteh sega v 15. stoletje, a le malo starih zgradb je ohranjenih. Med njimi največ pozornosti vzbuja mestna katedrala. Neobičajen je slavolok zmage, ki zaznamuje rusko zmago nad Turki v 19. stoletju; tu so še atraktiven vodni stolp, stavba glavne železniške postaje, narodni muzej in velik park s kipi in vodometi v samem središču mesta. 

moldavija-6_web

Vabljivo podeželje

V okolici prestolnice me je prijetno presenetil obisk posestva Chateau Vartely, ki je znano po odličnih vinih. Uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo in sode iz francoskega hrasta, najbolj pa so znani po vinih rose in chardonnay. Obiskovalcem je na voljo nekaj apartmajev in velika restavracija. Za skupine organizirajo degustacije v vinski kleti, na voljo pa imajo tudi prostore za poročna slavja.

Posestvo pogosto obiščejo politiki in uspešni poslovneži. Po srečanjih ob žlahtni kapljici zelo prav pridejo prenočišča. Gostje se odločajo za krajše bivanje, kar pa si želijo spremeniti. Tudi z vodenjem do okoliških znamenitosti, med katerimi je največja Orheiul Vechi. Tako se imenujejo podzemni samostan, cerkev in ostanki graščine, ki se nahajajo na griču slikovite rečne okljuke. Na rob prepadne stene je vredno priti že zaradi atraktivnih razgledov. V lepem spominu pa mi je ostalo tudi raziskovanje bližnje vasi, ki jo krasijo slikovito pobarvane ograje in pročelja hiš. Tu sem spoznaval, da na podeželju vodovod še zdaleč ni samoumeven, saj se marsikje oskrbujejo z vodo iz vaških vodnjakov. Tudi avtomobila ne premore vsaka družina, mnogi pa zaradi majhne kupne moči vztrajajo pri desetletja starih ruskih vozilih. Mnoge hiše so prazne, saj so lastniki odšli v tujino. A v nekatere se vendarle vrača življenje: mlade družine spoznavajo, da je ceneje živeti na podeželju, kjer lahko v zameno za vzdrževanje dobijo brezplačno v najem celo kmetijo.

Tu sem spoznaval, da na podeželju vodovod še zdaleč ni samoumeven, saj se marsikje oskrbujejo z vodo iz vaških vodnjakov. Tudi avtomobila ne premore vsaka družina.


K prijatelju na jug

Podobno vasico sem spoznaval tudi na jugu Moldavije. Na obisk me je povabil spletni znanec Constantin. Za dobrodošlico mi je na hitro razkazal hišo, v kateri zadnja leta živi sam. Preko svetovnega spleta oddaja prenočišča, včasih tudi v zameno za pomoč na vrtu. Pa čeprav se ne more pohvaliti z brezhibno opremljenimi sobami in še manj z atraktivno lokacijo. Constantin je nekaj mesecev delal v Italiji, a je kmalu ugotovil, da je v velikem mestu življenje prenaporno. Raje se je vrnil domov v prazno hišo staršev in se začel posvečati ekološkemu vrtu. »Zase imam dovolj, gostje pa mi popestrijo marsikateri dan,« se je razgovoril med hranjenjem zajcev. Zadnji dan obiska me je Constantin pospremil na ogled bližnjega zdraviliškega mesta Cahul, ki je bilo v sovjetskih časih precej bolj živahno. V zdravilišče so prihajali vojaški oficirji, danes pa kljub šepajoči ponudbi gostijo vedno več tujcev. Privlačijo jih predvsem zelo ugodne cene. Mesto se ne ponaša s posebnimi atrakcijami, domačini iz okoliških vasi pa vanj pogosto prihajajo po mineralno vodo, ki jo lahko brezplačno točijo na nekaterih izvirih.

Igor Fabjan

 

Preberite tudi