LOGO_LUPA_web

Slovenska Jakobova pot: 280 kilometrov v desetih dneh

avgust 23, 2019
Petra Nastran
Foto: Andreja Bakšič Grozdina

Slovenska Jakobova pot je romarska pot, ki kot »mlajša sestra« velikega Camina v Španiji teče po slovenskih pokrajinah. Uradno za Slovensko Jakobovo pot velja smer od Slovenske vasi preko Ljubljane do Trsta, na kateri boste naredili 280 kilometrov, kar je prijeten tempo za deset dni hoje. 

Slovenska Jakobova pot ima več odsekov: Dolenjska veja s 154 km teče od Slovenske vasi do Ljubljane, Gorenjska veja se začne v Ljubljani ter se po 143 kilometru konča na Višarjah, Prekmursko – Štajerska veja je od Kobilja do Ljubljane dolga kar 270 kilometrov, Primorska pa od Ljubljane do Trsta poteka na 126 kilometrih.

Na poti boste naredili 6200 m višinske razlike, zato pot velja za dokaj raznoliko. Obiskali boste Slovensko vas, Podbočje, Pleterje, Kostanjevico na Krki, Novo mesto, Straža, Mirno Peč, Trebnje, Ivančno Gorico, Stično, Višnjo Goro, Grosuplje, Golovec, Ljubljano, Vrhniko, Logatec, Predjamo, Razdrto, Podraga in mnoge druge. Seveda pa v Ljubljani lahko zavijete severno na gorenjski krak Jakobove poti ali pa se lotite najdaljšega, Štajerskega odseka.

Lepota večdnevne hoje

Pohodništvo se je kot oblika preživljanja prostega časa že zelo uveljavilo, za nekatere pa postaja način njihovega življenja, saj pravijo, da ko enkrat okusiš vso lepoto večdnevne hoje, kar naprej načrtuješ nove in nove poti.

Foto: Andreja Bakšič Grozdina

To lahko potrdim tudi sama, potem ko sem prehodila Gorenjsko vejo Jakobove poti, kar je bila moja prva večdnevna hoja po dokaj neznanih poteh, in kot taka ostaja ena najboljših izkušenj mojega življenja. Nepozabni so občutki svobode in zavedanja, da je pred teboj dan poln odkrivanja lepot novih krajev, srečevanja z ljudmi, neokrnjene narave in modrega neba nad teboj. Poleg tega se mi je še toliko bolj potrdilo, da živimo v zares čudoviti deželi, saj pot velikodušno deli lepote narave ter kulturne dediščine. Vsak cilj pa ima nove začetke. Po vrnitvi s petdnevne hoje se mi je pogled na hojo ter preživljanje svojih prostih dni povsem spremenil in kmalu sem začela načrtovati romanje po Španski Jakobovi poti.

Po Gorenjski in po Dolenjski veji …

Po Slovenski Jakobovi poti je hodila tudi Mojca Gunzek iz Laškega, ki je v tem času že zaključila romanje tudi po Španski Jakobovi poti. »Španija je zares lepa, a po vrnitvi domov še bolj vidim in cenim lepote Slovenije. Hkrati je vse tako blizu«, navdušeno pove 31-letnica, ki je bila najbolj očarana nad lepotami Gorenjske veje Jakobove poti. Pravi, da je smiselno začeti delati na večji prepoznavnosti poti, ki ima velik potencial za domači in tuji turizem. S tem pa bi se izboljšala tudi infrastruktura, saj je na slovenskih poteh potrebnega več načrtovanja glede prenočišč.

Svojo pohodniško izkušnjo nam je zaupala tudi 38-letna Andreja Bakšič Grozdina iz Podbočja, skozi katerega vodi Dolenjska veja Jakobove poti. Pravi, da se je za pot odločila po branju knjige Divja. Ta jo je takoj spodbudila k načrtovanju in pripravam, saj je dva meseca prej hodila med 10 in 15 km. »Oznak na poti se mi je zdelo dovolj, je pa treba biti pozoren, saj je občasno kakšna slabše vidna ali pa jo obrašča grmovje«, doda Andreja, ki si bo pot zapomnila po čudovitih krajih in izjemnih ljudeh, ki jih je srečevala. Tudi ona je že v pripravah na odhod na novo pot, tokrat portugalski Camino.

Navdih dobil v knjigi

V knjigi je navdih za hojo dobil tudi 60-letni Miran Komplet. Romanje po Slovenski Jakobovi poti je načrtoval s pomočjo knjige Marjete in Metodija Riglerja »Kje so tiste stezice, ki so včasih bile«. Svoje prve korake po poti je naredil v skupini dvanajstih pohodnikov pred petimi leti. Všeč mu je bilo vzdušje v skupini, na svojih domovih pa so jih gostili člani Društva prijateljev poti Sv. Jakoba, tako da glede organizacije spanja in obrokov ni imel skrbi.

»Pot je zelo razgibana, hodili smo po gozdovih, pašnikih in vinogradih. Ljudje so zelo odprti in predvsem na Dolenjskem radi ponudijo vodo in vino«, doživeto svoje spomine opisuje Miran. Spodbudno doda, da ni bojazni, da bi se človek izgubil. Letošnjo pomlad je bil prvič on vodič po poti, na kateri je dal poudarek kulturnim znamenitostim. Pot je dvakrat tudi prekolesaril, pri čemer omeni, da je treba precej pritisniti pedale, saj pot ne skopari z višinsko razliko.

Foto: Andreja Bakšič Grozdina

Prenočujemo v hostlih, pa tudi v samostanih in župniščih

Za pot skrbi Društvo prijateljev poti Sv. Jakoba v Sloveniji, ki ga vodi Metodij Rigler, začetnik urejanja teh poti na slovenskem ozemlju. Vse Jakobove poti po svetu so označene z rumenimi puščicami in školjkami. Na pot lahko vzamete tudi vodnike, ki jih je izdalo omenjeno društvo, ki vas informira tudi o mnogih zanimivostih na poti. Na Slovenski Jakobovi poti ni albergov, kot se imenujejo prenočišča za romarje v Španiji. Tu boste prenočevali v hostlih, apartmajih ter tudi v samostanih in župniščih, ki romanju dajo neko posebno, zgodovinsko noto prvih romanj.

 

Vsaka pot se začne s prvim korakom, ki je odločitev. Odločitev za nekaj drugačnega, a hkrati poznanega, saj je to naš najbolj naravni način gibanja. Pripravite le čevlje, nahrbtnik in že ste lahko na začetku izkušnje, ki vam bo spremenila življenje. In ničesar naj ne bo preveč: ne skrbi, ne načrtovanja, ne stvari v nahrbtniku.

 

 

 

 

 

(Visited 1.633 times, 16 visits today)