Siva pot, vodi me – na Gorenjsko!

november 25, 2016
Foto: Janez Ribnikar

»Skoraj raj si, ti, Gorenjska, sive gore in zelene reke …« – takole pravi slovenska pesem, ki opisuje in vabi v te kraje. Gorenjska je alpska pokrajina, kjer domujejo številni vršaci, tu pa se ponosno dviguje tudi naš največji vrh, Triglav. Poleg turistično obiskanih Blejskega in Bohinjskega jezera, obiskovalce privabljajo vrhovi Julijskih ter Kamniško-Savinjskih Alp, zgodovinska mestna središča in skrivnostni kotički, ki so kot nalašč za enodnevni izlet.

Romantična obrežja Ribnikov Češnjevek in Ribnika Lahovče

Streljaj iz gorenjske prestolnice bomo našli Cerklje, mirno in majhno občino z veliko možnostmi za raziskovanje ali izlet. Ko, in če se bomo mudili v teh krajih, domačini priporočajo obisk ribnikov Češnjevek in Lahovče, ki sta z bližnjim gozdom in drugimi vrstami sonaravne vegetacije postala pravi rezervat za različne vrste živali. »Mir, ki se združuje z lepoto okolice, in svež alpski zrak so kot ustvarjeni za romantične sprehode ali druge oblike sprostitve v naravi, daleč stran od množic in pogledov. Ribnika sta namenjena tudi gojenju raznih vrst rib in izvajanju ribolova – tako za začetnike kot tudi profesionalce. Obrobje ribnikov omogoča veliko priložnosti za opazovanje živali, lov in fotolov,« pripoveduje Neža Sirc iz Zavoda za turizem Cerklje. Okolico ribnikov lahko spoznavamo peš, na kolesu ali konju, na poti pa bomo srečali mnoštvo rastlinskih in živalskih vrst: pupke, kačje pastirje, različne vrste žab, močvirske ptice in ujede.

ribnik-lahovce-avtor-janko-dermastja_web
Foto: Janko Dermastja

Jezerce v obliki srca

Foto: Primož Šenk
Foto: Primož Šenk

Ob obisku Jezerskega si lahko vzamemo tudi čas za ogled Planšarskega jezera – jezerca v obliki srca, ki so ga domačini zajezili v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je dobil ime.

Spomladi, poleti in jeseni je sprehod okoli jezera nekaj posebnega, tam pa je možno tudi čolnarjenje in ribarjenje. Pozimi pogosto jezero zmrzne, tako da je na njem mogoče tudi drsanje.

Za obiskovalce pa so privlačne tudi posebne oblike drevoredov. Pri izviru zdravilne mineralne vode, imenovane ‘Jezerska slatina’, ki se nahaja nad Ankovo domačijo, se odpre pogled na jesenove meje po celotni dolinici. »Jesenove meje predstavljajo enoredni drevoredi jesena, zasajeni ob zemljiških mejah. V povprečju so meje dolge 400 do 500 metrov, nekatere celo več kot 700 metrov in se zaključijo na travniku ali ob poti. Jesenove meje pričajo o rabi prostora in načinu življenja na Jezerskem nekoč,« nam pove Ana Knavs s TIC-a Jezersko.

Kamniti obraz Ajdovske deklice in naravno okno

Ena redkih znamenitosti, ki se jih spomnim, ko smo s šolo v okviru športnih dni pohajkovali po Gorenjski, je kamniti obraz Ajdovske deklice. Gre za eno najlepših umetnin, ki jih je oblikovala narava, najdemo pa jo ob poti na Vršič. Legenda pravi, da je bajeslovno bitje, ajdovska deklica, sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil Zlatoroga. Druge ajdovske žene so se ob tej nedopustni prerokbi razjezile in prerokovalko spremenile v skalo. Nika Peternel s Turizma Kranjska Gora nam zaupa, da bomo kamniti obraz deklice najlažje videli z razglednega grička pri Poštarski koči na Vršiču, vidna pa je tudi iz Erjavčeve koče. Peternelova pove še, da nam ne bo žal, če tu še skočimo pokukati skozi Prisankovo okno. »Prednje okno na zgornjem robu Prisankove severne stene je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 in široko okoli 40 metrov. Nastalo je z udorom, ki se je s preperevanjem večal v sedanjo odprtino. Okno sicer lahko opazite tudi s ceste. Če pa greste z Vršiča po grebenski poti proti vrhu Prisanka, vas pot vodi mimo okna in lahko skozenj pogledate proti dolini,« še pove sogovornica.

prisankovo-okno-arhiv-turizem-kranjska-gora-foto-janez-smitek_web
Foto: Janez Šmitek

Železarstvo, plavži in Ratitovec

Železnike mnogi poznamo po dolgoletni tradiciji železarstva, tukajšnji kraji pa so znani tudi po plavžu, klekljani čipki in Dražgoški bitki. Kot pove Nataša Habjan z Javnega zavoda Ratitovec Železniki, tukajšnji obiskovalci pogosto obiščejo muzej, ki z maketami in predmeti prikazuje zgodovino železarstva, sodarstvo, oglarstvo, žagarstvo, klekljano čipko … Na trgu pred muzejem stoji plavž, peč za taljenje železove rude, edini ohranjeni objekt iz časa železarstva v kraju in je pomemben slovenski tehniški spomenik. Domačini in ostali pohodniki pa tudi radi obiščejo Ratitovec – vrh, ki sodi k Julijskim Alpam in je izredno bogat z gorsko floro (murke, planike, rumeni in panonski svišč, kranjska lilija, rododendron …). Za družinsko potepanje pa je tu primerna tudi Soriška planina.

ratitovec_web
Foto: Javni zavod Ratitovec Železniki

Zapeljivi kotički Štefanje in Šenturške gore

Na Zavodu za turizem Cerklje v jesenskem času za ljubitelje narave in aktivnosti na prostem priporočajo svež gorski zrak Štefanje in Šenturške gore. Na poti do Štefanje gore lahko pohodniki občudujemo Krvavec, Kalški greben, Grintovec in Kočno. Na vrhu se odpre lep pogled na Savsko ravan in Škofjeloško hribovje v ozadju. »Od vasi Adergas do Štefanje gore se vije tudi Rekreacijsko sprehajalna pot ‘Pod krošnjami’, ki pokriva del prehodnega gričevnatega sveta, umeščenega med dve naravnogeografski enoti – gorski svet Kamniško-Savinjskih Alp in ravninski del Kranjskega polja na jugu, ki prehaja v Ljubljansko kotlino. Služi spoznavanju naravnih lepot, kulturne dediščine in ostalih znamenitosti na območju občine. Večina območja s pestro kulturno dediščino je zaščitena naravna vrednota, ki je uvrščena v Naturo 2000,« pove Neža Sirc z Zavoda. Pohodniki pa v teh krajih nemalokrat obiščejo tudi Šenturško goro, do katere vodi krajša pot in je primerna za obisk tudi v zimskem času. Pot je pretežno gozdnata, le skozi vas je asfaltirana cesta.

Domača in skrivnostna

Bled mnogi poznamo po jezeru in otočku sredi jezera, malokdo pa ve, da gorenjski biser v sebi skriva veliko več. Maja Lakota s Turizma Bled nam ob tej priložnosti priporoči obisk Jame pod Babjim zobom. »Približno 300 metrov dolgo jamo krasijo lepe kapniške tvorbe, med katerimi so kalcitni kristali, po katerih je jama najbolj znana. Posebnost so polžasto zaviti kapniki – t. i. helektiti in veliki kalcitni kristali – t. i. skalenoedri, ki so redkost v Sloveniji,« še pove sogovornica, ki ob obisku jame priporoča planinsko obutev, toplo obleko, rezervno majico, tekočino in malico. Jama leži na nadmorski višini 1008 m, do njenega vhoda pa je treba premagati 350 m višinske razlike po gozdni poti. Vodenje po jami poteka približno eno uro. Skupaj z dostopom, počitkom, ogledom in sestopom pa izlet traja okoli tri ure in pol.

Foto: arhiv Turistično društvo Bohinjska Bela
Foto: arhiv Turistično društvo Bohinjska Bela

Slap Iglica privablja plezalce

V prepadnih pečinah Iglice, tik nad Bohinjsko Belo, se skriva 24 metrov visok slap potoka Suhe, ki pada čez navpično steno iz permijskih apnencev. Kot nam povedo na Turizmu Bled, je dostop do slapu lahek; pohodniki se lahko po lesenih lestvah vzpnejo na slap, od koder se razprostira čudovit razgled na okolico. Tu pa je tudi priljubljeno vadbišče za alpsko plezanje.

Vse do Pozabljenega …

Samo Gardener s Turizma Bohinj priporoča obisk izvora Bistrice, ki je najmočnejši pritok Save Bohinjke. Potok Bistrica ima slikovito neprehodno sotesko, ki zaenkrat ni urejena za turistični obisk. Ogledamo pa si lahko impozanten izvir s slapovi. Kako do izvira: od naselja Pozabljeno na Bohinjski Bistrici sledimo smerokazom. Gozdni kolovoz, na katerem so vidni ostanki nekdaj tlakovane poti, je primeren za pešačenje in gorsko kolesarjenje. Za celotno pot do izvira potrebujemo približno 45 minut lahke hoje. »Izlet lahko za uro in 15 minut podaljšate (in polepšate) tako, da prestopite most, ki vodi čez Bistrico, in se po nemarkirani lovski poti povzpnete strmo na sedlo, ki ga vidite nad seboj. Na vrhu se bodo pred vami razprostrle senožeti Čibrovice (716 metrov), v daljavi nasproti pa veličastna veriga Julijcev. Pot nadaljujte po makadamskem kolovozu proti dolini preko senožeti Dobrave vse do Pozabljenega,« še pove sogovornik.

 

Še hitri ‘gorenjski’ namigi:

  • Na zavodu Turizem Bohinj svetujejo obisk Korit Mostnice. Gorski potok Mostnica izvira v zatrepu Alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku. Preden priteče do Stare Fužine je Mostnica s svojo močjo izdolbla 2 km dolgo ter od 20–1 metra široko sotesko, ki jo imenujejo Korita Mostnice. Čez Korita Mostnice so speljani številni mostovi, s pomočjo katerih si še lažje ogledamo različne zanimivosti: ozke prepadne stene, slapiče, izoblikovane skledaste rečne mline ali draslje različnih starosti, gladko brušene stene, smaragdno zeleno vodo, postrvi in Slončka – prevotljen skalni lok, ki spominja na slona.
  • Prijetno jesensko doživetje pa je lahko tudi kolesarjenje po Gorenjski. Javni zavod Turizem Radovljica priporoča doživetje Podgorske kolesarske poti, ki nas bo vodila od Begunj, zibelke slovenske narodnozabavne glasbe do romarskih Brezij pod Dobrčo. Dolžina poti je 18,5 km.
  • Vodena panoramska vožnja s turistično ladjo v Bohinju je zanimiva dopolnitev aktivnostim, hkrati pa vznemirljiva in poučna dogodivščina za najmlajše.
Foto: arhiv TIC Bohinj
Foto: arhiv TIC Bohinj

Kristina Žnidar

(Visited 80 times, 4 visits today)