LOGO_LUPA_web

Ohladitev v jezerih in rekah

avgust 2, 2019
V.B.

Letos je na seznam kopalnih voda v Sloveniji tako kot lani vključenih 47 kopališč in kopalnih območij, od tega 21 na morju, 26 pa celinskih voda. Med njimi lahko vsak najde pravšnjo lokacijo in vodo zase …

V Sloveniji se kopalne vode z vidika upravljanja delijo na naravna kopališča in kopalna območja. »Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene,« pojasnjujejo na ARSO. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbijo reševalci iz vode. Upravljavec naravnega kopališča je zadolžen, da z doslednim čiščenjem površin in pripomočkov zmanjšuje možnost okužb kopalcev. Običajno je na kopališču na voljo tudi gostinska ponudba, razvedrilni programi, animacije in drugo.

Kopalna območja pa so odseki na rekah, jezerih in morju, namenjeni kopanju, kjer je bilo ugotovljenih vsaj 300 kopalcev/dan, trikrat na kopalno sezono in je bila voda ustrezne kakovosti.  »Na kopalnih območjih je za kopanje določena širina (vsaj 10 m) in dolžina brega (vsaj 100 m). Dostopi v vodo so pretežno naravni, lokalne skupnosti skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti ter za morebitno gostinsko ponudbo. Z vidika preprečevanja poškodb in utopitev je kopanje na lastno odgovornost. Površina kopalne vode ni omejena, vendar se od obale smemo oddaljiti v morju do 150 metrov, jezerih do 100 metrov in rekah do 30 metrov. V kopalnih območjih ni neposrednih izpustov komunalnih odpadnih voda, zaradi zdravstvene varnosti kopalcev se kakovost kopalne vode redno preverja v okviru državnega monitoringa,« pojasnjuje ARSO.

Kakovost kopalnih voda

Kakovost naravne kopalne vode se spremlja v času kopalne sezone, ki na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra. V ta namen je v skladu z zakonodajo izdelan program monitoringa, ki določa merilno mesto, pogostost vzorčenja in parametre kakovosti. V okviru monitoringa je treba v kopalni sezoni odvzeti vsaj štiri vzorce kopalne vode, vključno z vzorcem pred kopalno sezono.

»Zaradi zanesljive ocene stanja poteka zadnja leta spremljanje kakovosti vsake 14 dni. Preskušanje se nanaša na dva parametra fekalnega onesnaženja: E. coli in intestinalni enterokoki, izvaja jih akreditirani laboratorij,« navaja ARSO. Poleg tega se spremljajo tudi druga onesnaženja: plavajoči odpadki, steklo, plastika, guma ali drugi odpadki, prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov, v primeru možnosti pojava cianobakterij in makroalg oziroma morskega fitoplanktona se v monitoring vključi tudi ta parametra. Agencija RS za okolje na spletni strani objavlja sprotne podatke o kakovosti kopalnih vode.

Celinska naravna kopališča Slovenije

  • Kopališče Šobčev bajer
  • Naravno kopališče Hotel Vila Bled
  • Naravno kopališče Grand hotel Toplice
  • Grajsko kopališče
  • Kopalno območje Mala Zaka
  • Kopalno območje Velika Zaka
  • Kopalno območje Fužinski zaliv
  • Kopalno območje Ukanc
  • Kopalno območje Krka, Žužemberk
  • Kopalno območje Krka, Straža
  • Kopalno območje Kolpa, Prelesje–Kot
  • Kopalno območje Kolpa, Sodevci
  • Kopalno območje Kolpa, Radenci
  • Kopalno območje Kolpa, Damelj
  • Kopalno območje Kolpa, Podbrežje–Fučkovci
  • Kopalno območje Kolpa, Podzemelj
  • Kopalno območje Kolpa, Primostek
  • Kopalno območje Kolpa, Učakovci–Vinica
  • Kopalno območje Kolpa, Adlešiči
  • Kopalno območje Kolpa, Dragoši–Griblje
  • Kopalno območje Idrijca v Bači pri Modreju
  • Kopalno območje Nadiža
  • Kopalno območje Soča pri Čezsoči
  • Kopalno območje Soča pri Tolminu I
  • Kopalno območje Soča pri Tolminu II
  • Kopalno območje Soča v Kanalu
  • Kopalno območje Soča pri Solkanu
(Visited 83 times, 3 visits today)