Redna telesna vadba, uravnotežena prehrana, izogibanje pretiranemu stresu in škodljivim navadam … Vse to so pomembni dejavniki za zdravje posameznika, a ob tem večkrat pozabimo na pomen kakovostnega spanca, ki ima pri telesnem in duševnem počutju veliko vlogo.
Slovenska turistična panoga si je po težkih koronskih letih hitro opomogla in lani skoraj dosegla rezultate iz rekordnega leta 2019. Tudi letos naj bi poslovala dobro, a povsem brez izzivov vendarle ne gre – največja sta naraščajoče cene energentov in živil ter pomanjkanje kadrov.
Trenutno zaskrbljenosti v naših gradbenih podjetjih ni. Dela je, zlasti na državnih projektih, dovolj, cene gradbenih materialov so sicer še vedno precej nad ravnijo, ki so jo dosegale pred pandemijo zaradi kovida, a so se v zadnjih dveh, treh mesecih umirile. Še največja težava je pomanjkanje kadra, tudi inženirjev.
»Luknja, ki je nastala zaradi pomanjkanja kadra, je tako velika, da imajo podjetja v panogi transporta in logistike težave z zagotavljanjem ustrezne organiziranosti in tudi širitve,« pravi Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije. Opozarja tudi, da bo treba veliko več vlagati v do okolja prijazna vozila in projekte, če želimo ozeleniti promet in držati korak z razvitimi državami.
Podjetja se vse bolj zavedajo pomena trajnostnega poslovanja in temu namenjajo veliko pozornosti in finančnih sredstev, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in različnih oblik pomoči države in Evropske unije.
Slovenija je prepoznavna kot zelena in trajnostna destinacija, kar je rezultat dolgoletnih vlaganj v sistematičen razvoj in promocijo pri ohranjanju naravnih zakladov ter bogate kulture in tradicije. Preverili smo, kako nekatere destinacije gradijo trajnostne zgodbe, s katerimi so se letos zapisale na globalni turistični zemljevid.
V letu 2021 so hitrorastoča podjetja skupaj ustvarila 22,4 milijarde evrov prihodkov in 1,4 milijarde evrov čistega dobička. Zaposlovala so 71.487 zaposlenih, kar je 12,9 odstotka od zaposlenih v vseh podjetjih.
Ne le v volilnem letu, v večini slovenskih občin se ves čas veliko dogaja. Z novimi projekti želijo vodilni povečati bivalno udobje za svoje občane in jim zagotoviti čim več – od infrastrukture do kulture. Kljub številnim omejitvam – na primer dolgotrajnih postopkov pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, pomanjkanja sredstev, epidemije in v zadnjem času še občutnih podražitev na praktično vseh področjih – je občinam uspelo izpeljati številne projekte in naložbe.
Razmere na evropskem energetskem trgu so trenutno precej turbulentne in vse kaže, da se ne bodo hitro umirile. Že konec leta 2021 nas je zajel val podražitev energentov, občutili smo prve težave energetske krize. A ta naj bi se, tako so takrat napovedovali analitiki, umirila takoj po koncu zime. Nato pa so vojna v Ukrajini in številni nepredvideni dogodki energetsko situacijo v Evropi potisnili na povsem novo raven.
Za nevarne odpadke se štejejo tisti, ki imajo določene lastnosti, večinoma gre za to, da vsebujejo nevarne snovi ali pa so s takimi snovmi pomešani. Pri nas je bila v letu 2019 količina nastalih nevarnih odpadkov po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) skoraj 146.000 ton, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Od tega je 71 odstotkov nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnih dejavnostih, 26 odstotkov v storitvenih dejavnostih, tri odstotke pa v gospodinjstvih. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) pa je v letu 2020 nastalo 138.296 ton nevarnih komunalnih odpadkov oziroma 3,5 kilograma na prebivalca.
Zaradi hitrih družbenih in okoljskih sprememb bodo morali kmetovalci in predelovalci hrane svoja poslopja in proizvodne metode nadgrajevati in čim bolje izkoristiti možnosti naravnih, tehnoloških in digitalnih rešitev. Med te spada tudi (samo)oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov, a pridelava surovin za pridobivanje energije na kmetijskih površinah ne sme postati glavna dejavnost kmetij, zato bodo potrebne določene omejitve.
V slovenskih gozdovih se skriva obnovljivo bogastvo. Na leto vanje priraste devet milijonov kubičnih metrov oziroma za štiri kubične metre lesa na prebivalca. Od tega pa večina ostane neizkoriščenega – za izdelke ga namreč porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca. »Noro bi bilo tega potenciala ne izkoristiti,« je na Dnevih slovenskega lesarstva konec aprila izjavil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc in poudaril, da bi morali doma vsako leto predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa in to z vzpostavitvijo dejavnosti, ki imajo vpliv na proizvodnjo izdelkov v celotni lesni verigi. Trenutno doma na leto predelamo nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov lesa.
