V Sloveniji imamo kar nekaj odličnih primerov podjetij in zadrug, ki so razvile živilske proizvode visoke kakovosti ter jih tržijo doma in v tujini kot priznane blagovne znamke z večjo dodano vrednostjo. »To bi v bistvu moral biti naš cilj, saj lahko le preko močnih blagovnih znamk nudimo primarnemu proizvajalcu (naj bo grozdja, mleka ali mesa) poštene odkupne cene,« je prepričan Borut Florjančič, direktor Zadružne zveze Slovenije.
Slovenske kmetije se spopadajo s številnimi izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo poslovanje. Podnebne spremembe, suša, poplave, neurja, pa tudi vse višje cene surovin in pritiski odprtih trgov pomembno vplivajo na konkurenčnost naših kmetij.
Na področju pametnega podeželja je bilo v zadnjih časih izpeljanih že več uspešnih akcij, nadalje pa je naloga podeželske skupnosti učinkovito povezati v širšo združbo. Ob tem nekateri opozarjajo na izzive, kot je pomanjkanje zanimanja za nove tehnologije med samimi prebivalci.
Tudi v energetiki bo prihodnost zelena in digitalna, so se strinjali udeleženci konference Energija na kvadrat E2ZS, ki jo je sredi maja pripravila Energetska zbornica Slovenije (EZS). Tega se zavedajo tudi naša energetska podjetja in veliko delajo v tej smeri.
Slovenska industrija potrebuje zanesljivo dobavo čiste energije in oskrbo s surovinami, kar pogojujeta ustrezna infrastruktura tako za oskrbo z energijo kot za ravnanje z odpadki, navaja Slovenska industrijska strategija za obdobje 2021 do 2030.
Tudi slovenska industrija mora slediti tehnološkim prebojem, ker bo le tako lahko na svetovnih trgih dosegala cene, ki bodo zaposlenim v industriji zagotavljale visoke plače, opozarja ekonomist Maks Tajnikar. Še zlasti je v industrijskih podjetjih aktualno področje zelenega prehoda.
Zadnja leta slovenska zdravilišča beležijo ponovno rast poslovanja. Vse več je povpraševanja po storitvah tudi pri sicer zadržanih slovenskih gostih, zaradi naraščajočega trenda pa si ponudniki obetajo dober obisk tudi letos.
Športni dogodki so pomembni za slovenski turizem in gospodarstvo. Ponašajo se z multiplikatorjem kar 1,77, kar pomeni, da na 100 vloženih evrov na področju športnih prireditev v domače gospodarstvo steče 177 evrov, povedo na Slovenski turistični organizaciji.
Po zahtevnem koronskem obdobju se je slovenska turistična panoga hitro pobrala in v letu 2023 v polnosti okrevala, hitrejše od evropskega in svetovnega povprečja. Kljub temu pa brez izzivov ne gre in eden glavnih je zagotavljanje ustreznih kadrov.
Ob vse pogostejših in vedno bolj intenzivnih vremenskih pojavih prihaja v ospredje misel o tem, kaj lahko naredimo, da se pred tovrstnimi katastrofami zaščitimo. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morala biti podnebna odpornost prva skrb ob vsaki gradnji in prenovi stavbe.
Kljub temu da sanacijski program po lanskoletnih poplavah še ni znan, si gradbeni sektor v letošnjem in še v naslednjih nekaj letih lahko obeta največ dela na področju celovite sanacije vodotokov, cest in gradnje novih objektov. Priložnosti pa so tudi na področju redne obnove javne cestne in železniške infrastrukture. Preverili smo javna naročila večjih vrednosti.
Slovenska gradbena podjetja so lani poslovala podobno kot v letu 2022, bolj pa jih skrbi letošnje leto, pravi Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije. Poudarja, da si želijo predvsem kontinuiranega investicijskega okolja, ki bi ga morala zagotoviti država.
