V svetu trenutno obratuje 415 jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije v 33 državah (sem niso všteti raziskovalni reaktorji in reaktorji za pogon plovil), 62 jedrskih reaktorjev gradijo, število najavljenih novogradenj do leta 2050 pa samo v Evropi dosega številke blizu 100, pravijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kaj pa v Sloveniji?
Tudi Slovenija ima kar nekaj vetrnega potenciala, ki bi ga lahko izkoristili za pridobivanje električne energije, so ugotovili na pristojnem ministrstvu. A nasprotniki so prepričani, da so okoljski vplivi vetrnih elektrarn večji od koristi, ki jih prinašajo.
Elektroenergetska panoga ima v zelenem prehodu pomembno vlogo, saj gre za ključno vprašanje prihodnje energetske neodvisnosti, varnosti in trajnosti. Številne družbe so tako v ta namen že usmerile sredstva in napore.
V zadnjih letih se količina proizvedenih nevarnih odpadkov v Sloveniji povečuje, pri tem pa glavnino predstavljajo tisti, nastali v industriji. Zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti se jih večina izvozi iz države.
V Sloveniji upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki, zagotavljajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Tako smo po zadnjih podatkih (ti so za leto 2022) predelali veliko več odpadkov, kot smo jih odstranili, dosegli smo tudi predpisane cilje na področju recikliranja.
Plastika zaradi čedalje večjih količin negativno vpliva na osnovne fizične in kemijske procese. Njeni vplivi so izredno raznoliki in obsežni in jih šele začenjamo dobro razumeti. Obstajajo dokazi, da vpliva tako na živalski kot rastlinski svet, pa tudi na ljudi – nekateri mikrodelci plastike lahko prehajajo stene organov, celične membrane in vstopajo v krvni obtok ter v različne organe, vključno z jetri, pljuči in možgani.
V Sloveniji imamo kar nekaj odličnih primerov podjetij in zadrug, ki so razvile živilske proizvode visoke kakovosti ter jih tržijo doma in v tujini kot priznane blagovne znamke z večjo dodano vrednostjo. »To bi v bistvu moral biti naš cilj, saj lahko le preko močnih blagovnih znamk nudimo primarnemu proizvajalcu (naj bo grozdja, mleka ali mesa) poštene odkupne cene,« je prepričan Borut Florjančič, direktor Zadružne zveze Slovenije.
Slovenske kmetije se spopadajo s številnimi izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo poslovanje. Podnebne spremembe, suša, poplave, neurja, pa tudi vse višje cene surovin in pritiski odprtih trgov pomembno vplivajo na konkurenčnost naših kmetij.
Na področju pametnega podeželja je bilo v zadnjih časih izpeljanih že več uspešnih akcij, nadalje pa je naloga podeželske skupnosti učinkovito povezati v širšo združbo. Ob tem nekateri opozarjajo na izzive, kot je pomanjkanje zanimanja za nove tehnologije med samimi prebivalci.
Tudi v energetiki bo prihodnost zelena in digitalna, so se strinjali udeleženci konference Energija na kvadrat E2ZS, ki jo je sredi maja pripravila Energetska zbornica Slovenije (EZS). Tega se zavedajo tudi naša energetska podjetja in veliko delajo v tej smeri.
Slovenska industrija potrebuje zanesljivo dobavo čiste energije in oskrbo s surovinami, kar pogojujeta ustrezna infrastruktura tako za oskrbo z energijo kot za ravnanje z odpadki, navaja Slovenska industrijska strategija za obdobje 2021 do 2030.
Tudi slovenska industrija mora slediti tehnološkim prebojem, ker bo le tako lahko na svetovnih trgih dosegala cene, ki bodo zaposlenim v industriji zagotavljale visoke plače, opozarja ekonomist Maks Tajnikar. Še zlasti je v industrijskih podjetjih aktualno področje zelenega prehoda.
