Čeprav so napovedi običajno zelo nehvaležne, ne bomo veliko zgrešili, če zapišemo, da nas po turbulentni in negotovi jeseni, ki je pred nami, verjetno čaka še zelo podobna zima. Poleg izzivov pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom so bile v EU znatno okrnjene tudi zmogljivosti za proizvodnjo električne energije – zaradi tehničnih težav in remontov je obstalo več kot polovica jedrskih reaktorjev v Franciji, jedrski velesili, suša je drastično znižala gladine rek, kar je okrnilo proizvodnjo v hidroelektrarnah ter vplivalo na prevoz premoga, poleg tega smo bili priča še neugodnim vetrovnim razmeram. Pomanjkanje proizvodnje elektrike iz teh virov je spodbudilo povpraševanje po plinu in zaradi pomanjkanja ponudbe povzročilo rast cen na trgih električne energije.

Burna geopolitična in ekonomska dogajanja, ki so podražila prav vse energente in ceno elektrike prignala celo nad 1.000 evrov na megavatno uro (EUR/MWh), so tako Evropsko unijo kot njene posamezne članice prisilile v ukrepanje.

Več tovrstnih vsebin v tiskanih tematskih izdajah 2022!

Za blaženje energetske draginje v letu 2023 skoraj pet milijard evrov

Slovenska vlada se je, da bi omilila vpliv podražitev, odločila regulirati oziroma omejiti zgornjo ceno električne energije in zemeljskega plina, za vse energente, razen za kurilno olje, je znižala stopnjo DDV iz 22 na 9,5 odstotka, pri tem pa je pri elektriki in plinu še prepolovila trošarine. Kot je nedavno v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob, bomo za ukrepe za blažitev posledic energetske draginje v letu 2023 porabili skoraj pet milijard evrov, od tega za gospodarstvo okoli 1,5 milijarde evrov in za gospodinjstva okoli 1,2 milijarde evrov, v pomoč pa bo vključeno tudi kmetijstvo. Pojasnil je, da v ta namen pripravljajo paket zakonov; nekateri so že sprejeti, drugi v pripravi.

Vse večja uvozna odvisnost
S pomočjo številnih ukrepov iz prvega paketa naj bi zagotovili, da bodo največji dobavitelji energentov prevzeli vse uporabnike po reguliranih cenah in tako nihče ne bo ostal brez oskrbe, z drugim paketom naj bi poskrbeli, da bodo lahko podjetja plačevala enake ali nižje cene kot njihovi evropski tekmeci, s tretjim paketom pa bodo zagotovili, da bodo regulirane cene, ki veljajo od 1. septembra letos, veljale, vse dokler bo to potrebno.

Država bo reševala energetska podjetja

Konec septembra je premier napovedal tudi, da je »za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij«; po neuradnih podatkih naj bi bila prva energetska družba, ki jo bo reševala država, Geoplin. V tako imenovani B-bilanci proračuna, torej na računu bančnih terjatev in naložb, je vlada za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bi bila potrebna, rezervirala 750 milijonov evrov. Kot je dejal premier, je nacionalizacija nujna za reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti, saj energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Izpostavil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.

Slovenska vlada se je, da bi omilila vpliv podražitev, odločila regulirati oziroma omejiti zgornjo ceno električne energije in zemeljskega plina, za vse energente, razen za kurilno olje, je znižala stopnjo DDV iz 22 na 9,5 odstotka, pri tem pa je pri elektriki in plinu še prepolovila trošarine.

(Visited 284 times, 4 visits today)

Naprej »

Close