»Onesnaženje in druge obremenitve okolja so neizbežna posledica civilizacijskega razvoja ter vplivajo tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Industrijska proizvodnja ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ekonomske blaginje in trajnostnega razvoja Slovenije, a ima tudi velik vpliv na okolje. Veliki industrijski obrati prispevajo znaten delež ključnih onesnaževal zraka ter imajo tudi druge pomembne okoljske vplive, predvsem izpuste v vode in onesnaženje tal, nastajanje odpadkov in rabo energije,« so zapisali na spletni strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Nacionalni program varstva okolja izpostavlja tri področja delovanja

Ob vse večji ozaveščenosti o pomenu zdravega okolja za kakovost življenja zdajšnje in prihodnjih generacij je varstvo okolja v ospredju slovenskih razvojnih ciljev. Nacionalni program varstva okolja tako izpostavlja: varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala; razvoj v smeri nizkoogljične družbe, ki učinkovito ravna z viri, preprečuje odpadke in jih ponovno uporablja ali reciklira; ter varstvo pred okoljskimi tveganji.

»Nizkoogljično krožno gospodarstvo bomo dosegli s spodbujanjem inovacij, novih poslovnih modelov, digitalno preobrazbo, učinkovito rabo surovin z zapiranjem snovnih tokov in energije ter prilagajanjem na podnebne spremembe,« navaja Slovenska industrijska strategija (SIS) za obdobje 2021 do 2030.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo med strateškimi razvojnimi prioritetami

Zeleni, trajnostni in krožni razvoj gospodarstva postaja trend in hkrati nujnost za ohranjanje dolgoročne mednarodne konkurenčnosti. Prehod na bolj zeleno evropsko industrijsko panogo zahteva celosten pristop, krepitev nadzorovanja onesnaževanja na viru, zagotavljanje pobud za spremembo praks delovanja ter izvajanje novih inovativnih tehnologij.

»Nizkoogljično krožno gospodarstvo bomo dosegli s spodbujanjem inovacij, novih poslovnih modelov, digitalno preobrazbo, učinkovito rabo surovin z zapiranjem snovnih tokov in energije ter prilagajanjem na podnebne spremembe,« navaja Slovenska industrijska strategija (SIS) za obdobje 2021 do 2030.

Vse boljši dostop do podatkov o industrijskem onesnaževanju

Dostop javnosti do podatkov o industrijskem onesnaževanju se je v zadnjem desetletju bistveno izboljšal. Tako na primer Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR) zagotavlja celovit register izpustov onesnaževal in prenosov iz glavnih industrijskih dejavnosti.

E-PRTR vsebuje letno informacije o več kot 30.000 industrijskih objektih v 33 evropskih državah, informacije se osvežujejo letno. Del E-PRTR so podatki o količinah izpustov onesnaževal v zrak, vodo in tla ter prenos onesnaževal zunaj kraja nastanka v odpadne vode.

Vir: Evropska agencija za okolje

Večino energije v industriji porabi malo število podjetij

Pomemben del slovenske industrije predstavlja energetsko intenzivna industrija, to je kovinska, nekovinska, kemična in papirna industrija, ki letno porabijo slabo šestino vse končne porabljene energije v Sloveniji. Veliko večino energije v industriji porabi sorazmerno malo število podjetij. V letu 2016 je zgolj 20 podjetij porabilo polovico vse energije v industriji. Industrija je v letih 2005-2016 znižala neposredne emisije toplogrednih plinov za več kot 35 odstotkov, procesne emisije pa za več kot 20 odstotkov.

»Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji je sicer v primerjavi z napravami v EU energetsko zelo učinkovita in večinoma uporablja najboljše tehnologije, ki so na voljo (BAT). S tega vidika je večji preskok v nizkoogljično krožno gospodarstvo zelo odvisen od razvoja novih prebojnih tehnologij, ki jih na trgu še ni ali so šele na začetku razvoja na področju elektrifikacije toplote in proizvodnih postopkov. Določene že razvite tehnologije, od proizvodnje in uporabe vodika do zajema in uporabe ter zajema in skladiščenja ogljika, pa še čakajo na cenovno sprejemljivo, ustrezno integracijo v proizvodne procese energetsko intenzivne industrije,« navaja SIS.

Zapiranje najučinkovitejših podjetij bi povečalo emisije na globalni ravni, ker bi uvažali izdelke iz manj učinkovitih naprav iz drugih delov sveta. »Industrijo je potrebno še bolj spodbuditi tako k nadaljnjemu zmanjševanju energetske intenzivnosti in upravljanju z energijo kot tudi zmanjševanju procesnih emisij z optimizacijo, digitalizacijo in uporabo umetne inteligence. Ta industrija potrebuje zanesljivo dobavo čiste energije in oskrbo s surovinami, kar pogojujeta ustrezna infrastruktura tako za oskrbo z energijo in za ravnanje z odpadki,« še razlaga SIS.

V kontekstu nizkoogljičnega krožnega gospodarstva je pomembno izvajanje ukrepov iz Nacionalnega podnebno energetskega načrta 2030, katerega cilji so:

V Steklarni Hrastnik načrtujejo proizvodnjo steklene embalaže z do 40 % recikliranega materiala

Trajnostna strategija je pomemben del poslovne strategije razvoja Steklarne Hrastnik, kjer letno proizvedejo več kot 70.000 ton stekla. »Do nedavnega smo talili zgolj belo steklo najvišje kakovosti, t. i. »extra white flint« steklo, za katerega so potrebne zgolj najčistejše surovine, uporaba zunanjega recikliranega stekla pri proizvodnji pa ni možna. Ker se zahteve in trendi na trgu spreminjajo, tudi v segmentu najbolj kakovostne steklene embalaže prihaja do zahtev po vključevanju recikliranega stekla v proizvodne procese. Kljub temu, da lahko reciklirano steklo (če ni najvišje kakovosti) poslabša estetski izgled proizvodov, so končni kupci pripravljeni na kompromis med trajnostjo in kakovostjo. Steklarna Hrastnik tako načrtuje proizvodnjo steklene embalaže, ki lahko vsebuje tudi do 40 odstotkov recikliranega materiala. Večji delež uporabljenih črepinj pozitivno vpliva na porabo energentov, za vsakih 10 odstotkov uporabljenega deleža črepinj pri proizvodnji stekla lahko govorimo o približno 1 do 2-odstotnem znižanju porabe energentov,« so pojasnili.

Že lani pa jim je uspel pomemben preboj, in sicer industrijska proizvodnja steklenic premium segmenta z uporabo vodika kot energenta, kar je prva tovrstna komercialna uporaba vodika v industriji proizvodnje embalažnega stekla. Ob več kot 60-odstotnem deležu vodika, uporabljenega za taljenje stekla, so zmanjšali neposredni ogljični odtis taljenja za več kot 30 odstotkov v primerjavi s standardnimi postopki.

Prihajajo nove nizkoogljične tehnologije

Obstoječa proizvodnja se je že občutno racionalizirala predvsem z vidika zmanjšanja porabe energije na enoto in povečanja snovne produktivnosti. V skladu s širšimi evropskimi napovedmi se v prihodnjih letih pričakuje preboj in večjo cenovno dostopnost novih nizkoogljičnih tehnologij, ki bodo temeljito preoblikovale proizvodnjo v energetsko intenzivni industriji.

Te tehnologije so predvsem:
  • uporaba podnebno nevtralnega vodika (toplota in/ali procesi),
  • uporaba biomase in biotehnologij,
  • nadaljnja elektrifikacija toplote,
  • nadaljnja elektrifikacija procesov (elektroliza, elektrokemija),
  • zajemanje in uporaba ogljika (CCU – Carbon Capture and Utilisation),
  • zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS – Carbon Capture and Storage).

Vir: SIS 2021–2030

V Skupini SIJ do leta 2050 ogljično nevtralni

»Medtem ko bo večina evropskih in svetovnih proizvajalcev jekla šele prešla na bolj trajnostno proizvodnjo jekla, v Skupini SIJ že delamo po načelih krožnega gospodarstva,« zagotavljajo. Skupina SIJ se uvršča med sodobne reciklažne jeklarne, pri katerih proizvodnja jekla temelji na uporabi sekundarnih surovin. Takšne jeklarne v povprečju povzročajo skoraj štirikrat manj ogljikovega dioksida kot integralne jeklarne, ki za proizvodnjo jekla uporabljajo naravne vire, rudo.

»Poleg tega zaključujemo snovne kroge ter zmanjšujemo porabo vode in energije na tono proizvedenega jekla in količine komunalnih odpadkov na zaposlenega. Stalno preučujemo možnosti, da materiali iz odpadkov dobijo dovolj veliko uporabno vrednost za smotrno porabo v lastnih procesih ali za interese zunanjih prevzemnikov, pri čemer upoštevamo okoljsko in ekonomsko smotrnost ter zahtevnost in razpoložljivost tehnologije za njihovo predelavo, mešanje in bogatenje.« Do leta 2030 bodo glede na leto 2020 zmanjšali lastne izpuste CO2 za polovico, do leta pa 2050 dosegli ogljično nevtralnost.

(Visited 34 times, 2 visits today)
Close