Nekaj podjetij smo povprašali, kako sledijo vse ostrejšim okoljskim ciljem, koliko sredstev namenjajo trajnostnemu razvoju in kaj na tem področju pričakujejo v naslednjih letih.

Luka Koper je redko evropsko pristanišče z EMAS certifikatom

V Luki Koper pravijo, da prostor, ki ga upravljajo, ni le njihov. Skrbijo za stranke, a je njihovo prvenstveno poslanstvo skrb za okolje. Kot družba so se zavezali, da bodo pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upoštevali načela trajnostnega razvoja, zato so se že leta 2017 odločili za letno poročanje skladno z mednarodnimi standardi GRI (Global Reporting Initiative).

V okviru strategije trajnostnega razvoja so sprejeli različne politike, kodekse, pravilnike in poslovnike, ki se tičejo vseh področij poslovanja in delovanja družbe. Sledijo načelom, ki opredeljujejo poslovanje tako, da ne ogrožajo potreb prihodnjih generacij.

Trajnostni razvoj je v vseh sferah delovanja družbe ključna strateška usmeritev Skupine Luka Koper, poudarijo in dodajo, da so eno od redkih evropskih pristanišč, ki je pridobilo EMAS certifikat. »Ta je odraz najvišje stopnje transparentnosti delovanja in nenehnega izboljševanja na področjih, vezanih na vse okoljske vidike,« pojasnijo.

Za trajnostne projekte letos okoli 15 milijonov evrov

Za trajnostne oziroma zelene projekte bodo letos namenili približno 15 milijonov evrov, prihodnje leto pa 21 milijonov, kar predstavlja 32 odstotkov vseh načrtovanih naložb.

Večji delež bodo vložili v elektrifikacijo delovnih strojev in vozil, s katerimi postopoma nadomeščajo vozila na dizelski pogon. Intenzivno razvijajo tudi sistem fotovoltaičnih elektrarn, ki jih nameščajo na luška skladišča. V sodelovanju s podjetjem Eles tečejo aktivnosti za izvedbo projekta gradnje 110 kV daljnovoda od Dekanov do pristanišča in razdelilne transformatorske postaje znotraj pristanišča, ki bodo v prihodnje omogočali elektrifikacijo obale in nemoteno oskrbo ladij z električno energijo ter s tem zmanjšanje emisij in hrupa na področju pristanišča.

V Luki Koper bodo za trajnostne oziroma zelene projekte letos namenili približno 15 milijonov evrov, prihodnje leto pa 21 milijonov, kar predstavlja 32 odstotkov vseh načrtovanih naložb.

Intereuropa že dolgo trajnostno usmerjena

»Prehod v nizkoogljično gospodarstvo je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne produktivnosti gospodarstva, ki se posredno kaže tudi pri zahtevah kupcev pri naročanju naših storitev,« izpostavijo v Intereuropi.

Podjetje kot globalni logistični servis v svoje storitve vključuje proces načrtovanja in usklajevanja virov in storitev od izvora do porabe, kjer si prizadeva za zmanjševanje emisij v okolje, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prometu in poslovnih procesih, za omejevanje izgub energije ter za dosledno ločevanje odpadkov, upošteva predpisane zakonske normative ter sledi smernicam energetskega zakona in smernicam evropskih okoljskih direktiv. »Za takšen procesni pristop so namenjena določena finančna sredstva, kar zagotavlja okoljsko učinkovit transport in okoljsko varno skladiščenje blaga in izvedbo drugih storitev,« pravijo v Intereuropi, a podrobnosti ne razkrijejo.

Skupina Pošta Slovenije želi do leta 2050 postati podnebno nevtralna

V Skupini Pošta Slovenije pravijo, da si prizadevajo skrbno upravljati ogljični odtis v skladu z ESG strategijo (ESG je kartica za Environmental Social Governance oziroma okoljske, družbene in upravljavske dejavnike oziroma vidike trajnosti) v okviru strateškega razvojnega programa do leta 2026.

Osnovni cilji energetske učinkovitosti so v luči današnjih razmer sprejemati ukrepe nižanja porabe energije, pa tudi vlagati v nove tehnologije z nizko porabo energije ter v obnovljive vire energije, menijo v družbi. Sledijo evropskim zavezam postati do okolja prijazni ter evropskemu zelenemu dogovoru o podnebnih pravilih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, s čimer želijo postati podnebno nevtralna skupina do leta 2050.

V Skupini Pošta Slovenije bodo za dosego prehoda na podnebno nevtralnost v prihodnje velik poudarek namenili celovitemu energijskemu prehodu, osredotočenemu na zmanjšanje rabe energije in virov ter bistveno večjem deležu obnovljivih virov energije.

Za projekte energetske učinkovitosti so v Skupini Pošta Slovenije v letu 2022 namenili 3,7 milijona evrov. Za potrebe e-mobilnosti so nabavili e-vozila in postavili dodatne polnilnice. Na več objektih so potratne sisteme ogrevanja zamenjali s toplotnimi črpalkami, stare klimatske naprave so nadomestili z novimi, energetsko učinkovitimi, posodobili so tudi razsvetljavo, pri kateri zdaj uporabljajo LED tehnologijo.

Z vozili na električni pogon dostavljajo že v 72 občinah

Že pred leti so začeli izvajati energetski menedžment z uvajanjem različnih ukrepov za zmanjšanje emisij, ki prispevajo k nizkoogljičnosti podjetja po celi državi. Med drugim izvajajo dostavo z vozili na električni pogon že v 72 slovenskih občinah. Število vseh električnih dostavnih vozil Skupine Pošta Slovenije so v letu 2022 povečali na 542, kar je za 140 vozil več kot v letu 2021. Delež e-vozil v voznem parku so povečali iz 12 odstotkov v letu 2021 na 16,5 odstotka v letu 2022.

Na strehah Skupine Pošta Slovenije je zaenkrat postavljenih sedem sončnih elektrarn, ki proizvedejo dovolj energije, da bi lahko z električno energijo oskrbeli 1.350 gospodinjstev. Načrtujejo, da jih bodo postavili še več in tako povečali delež obnovljive energije.

Pod okriljem zveze evropskih poštnih operaterjev PostEurope so letos prvič sodelovali tudi v World Clean-Up Day, katerega namen je dodatno ozaveščanje o okoljskih težavah in neposrednih učinkih onesnaževanja na naravo.

Pravijo, da bodo še naprej izvajali projekte energetske učinkovitosti, ki bodo hkrati zmanjševali negativne vplive na kolje. Tako bodo postavljali sončne elektrarne na svojih nepremičninah, kupovali e-vozila in postavljali pametne polnilnice zanje, zamenjali bodo sisteme ogrevanja, vgradili toplotne črpalke in vzpostavili centralni nadzorni sistem z integracijo toplotnih podpostaj, plinskih kotlovnic ter postavitvijo nadstreškov oz. ureditev prostorov za parkiranje e-vozil.

V skupini Pošta Slovenije so število vseh električnih dostavnih vozil v letu 2022 povečali na 542, kar je za 140 vozil več kot v letu 2021. Delež e-vozil v voznem parku so povečali iz 12 odstotkov v letu 2021 na 16,5 odstotka v letu 2022.

Od 2013 do 2022 izpeljali več kot 125 projektov na nepremičninah

Ukrepe energetske učinkovitosti izvajajo tudi na področju nepremičnin. V obdobju od 2013 do 2022 so izpeljali že več kot 125 projektov, od tega 17 samo v letu 2022. Znižali so porabo energije z zamenjavo klasične razsvetljave z LED, zmanjšanjem priključnih moči za ogrevanje, zamenjavo ogrevanja na kurilno olje z alternativnim virom ogrevanja na toplotno črpalko, s ciljnim izobraževanjem zaposlenih o učinkoviti in racionalni rabi energije, racionalizacijo hlajenja in ogrevanja, centralnim nadzornim sistemom in energetsko sanacijo objektov. Prav tako so zmanjšali porabo vode – tudi z uporabo deževnice.

Prihodnost je v kombiniranem prevozu

Promet je že nekaj časa pod velikim pritiskom, kako doseči zastavljene cilje zelenega prehoda in zmanjšati negativne vplive na okolje. Dejstvo pa je, da v Sloveniji trenutno za prevozniški sektor ne obstaja distribucija za široko potrošnjo alternativnih goriv, ki bi nadomestila uporabo fosilnih goriv. Prav tako ni še zgrajena ustrezna infrastruktura, ki bi omogočala distribucijo alternativnih goriv, na trgu pa je zanemarljiv delež vozil, ki uporabljajo pogon na nefosilna goriva, pojasni Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije.

Prevozniki že zdaj precej obremenjeni z dajatvami

Kot pojasni, je prevozniški sektor »z namenom blaženja podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov že zdaj obremenjen z dajatvami in ukrepi zmanjševanja vplivov na podnebje. Te emisijske dajatve so tako na pogonsko gorivo kot na cestninjenje, kjer se dodatno zaračunavajo stroški za obremenitev infrastrukture, onesnaženosti zraka, hrupa in stroškov emisij CO₂«.

Sever poudari, da panoga že plačuje davek za zmanjšanje podnebnih vplivov, zato meni, da je treba nujno uvesti ukrepe, ki bodo lahko ponudili tudi druge vrste prevozov, ki bodo konkurenčni.

»Govorimo o kombiniranem prevozu, kjer bo poudarek na železniškem prevozu, ki ga dopolnjuje cestni. Pravkar poteka postopek sprememb direktive o kombiniranem prevozu na evropski ravni, ki predvideva bolj konkretne spodbude za tovrstne prevoze,« pojasni. Spremembe direktive naj bi omogočile predvsem to, da bi postal kombiniran prevoz konkurenčen in v praksi bolj množično uporaben ter da bi ga spodbujali s transparentnimi spodbudami. Brez njih namreč po mnenju Severja ni mogoče razvijati tovrstni prevozov.

Treba bo vlagati v intermodalne terminale

Spodbudne se mu zdijo tudi napovedi o nadaljnji modernizaciji železniške infrastrukture in v roku dokončanje začetih projektov na železniški infrastrukturi (drugi tir, nova železniška in avtobusna postaja v Ljubljani …).

Pričakuje, da bomo vlagali tudi v moderne intermodalne terminale, ki lahko naredijo kombiniran prevoz še bolj konkurenčen. Prepričan je namreč, da smo tudi na tem področju v Sloveniji zelo podhranjeni.

»K hitrejšemu zelenemu prehodu dokazano pripomore tudi uporaba sodobnih tehnologij v logistiki, kot so digitalizacija, robotizacija, internet stvari, itd. Tudi tukaj pričakujemo, da bomo začeli bolj ambiciozno uporabljati sodobne tehnologije v praksi in tudi s pomočjo države v obliki spodbud hitreje prešli v digitalizacijo na področju logistike,« še doda Robert Sever.

(Visited 54 times, 1 visits today)
Close