Po lanskoletnih avgustovskih nesrečah je poplavna varnost zagotovo še vedno aktualna tema na področju gradbeništva. Jasno postaja, da so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejša posledica podnebnih sprememb, ki se ne bodo kar zlepa končali, četudi bi proti njim ukrepali takoj. Zato se je treba na te nevarnosti prilagoditi in razmišljati o njih že v obdobju gradnje.
Prilagodljivost na vremenske ujme bi morala biti prioriteta
V smeri zaščite zgradb pred posledicami podnebnih sprememb je država že naredila prve korake v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pri nekaterih od teh akcij sodeluje tudi Gradbeni inštitut ZRMK, pri čemer je njegova vloga predvsem razvoj in oblikovanje ukrepov v smeri čim hitrejšega razogljičenja stavb. Na ta način bi bile zgradbe odpornejše in lažje prilagodljive na podnebne spremembe.
»V tem intenzivnem valu prenove, ki je ena izmed prioritet EU in naše države, bomo morali nujno spremeniti ustaljen način prenove stavb. Enako velja tudi za infrastrukturne objekte ter ureditve vodotokov in drugih naravnih habitatov,« so zapisali v objavi na spletni strani. To pomeni, da bomo morali pri prenovah v prvi vrsti poskrbeti za odpornost pred naravnimi nesrečami, medtem ko bodo ostala prenovitvena dela na konstrukciji, ovoju in tehničnih sistemih objektov šele sekundarnega pomena.
Tako naj bi v prihodnje več pozornosti namenili načrtovanju in izvedbi gradenj, pri čemer bodo upoštevane nove podnebne razmere. Sem pa spada vse – od lege objektov v prostoru, stabilnosti in trdnosti podlage do ureditve vodotokov.
Redno vzdrževanje lahko veliko pripomore k zmanjšanju škode
Ob pojavu poplav je lahko odrešilna bilka že redno vzdrževanje objekta. Na ZRMK opozarjajo, da je naloga lastnikov in upravljavcev stavb redno in dosledno pregledovanje najbolj izpostavljenih elementov na objektih, kot so streha, žlebovi in odtočni jaški ter vzdrževanje drenaž in pregledovanje kakovosti zemljine. Na ta način namreč lahko v veliki meri preprečijo katastrofalno škodo na nepremičnini in v njeni okolici.
V prihodnje naj bi več pozornosti namenili načrtovanju in izvedbi gradenj, pri čemer bodo upoštevane nove podnebne razmere. Sem pa spada vse – od lege objektov v prostoru, stabilnosti in trdnosti podlage do ureditve vodotokov.
Nujni so celostni in učinkoviti ukrepi
Na ranljivost slovenske infrastrukture pred podnebnimi spremembami so opozorili tudi na letošnjem Slovenskem inženirskem dnevu, kjer so razpravljali o možnostih za povečevanje odpornosti. Inženir in hidrolog mag. Rok Fazarinc je ob tem izpostavil, da je bila Slovenija popolnoma nepripravljena na naravno nesrečo takšnih razsežnosti, kot se je zgodila v lanskem avgustu. Inženirska stroka si zato prizadeva osveščati javnost o celovitih rešitvah na porečjih ter spodbuditi k skrbnemu ravnanju na področju zaščite pred podnebnimi spremembami. Ena od spodbud stroke je načrtovanje vseh gradbenih objektov v smeri podnebne odpornosti in ne zgolj stavb, financiranih iz javnih sredstev, kot je trenutno praksa.
Nujo po celostnih in hitrih ukrepih v tej smeri potrjujejo tudi podatki Evropske agencije za okolje (EEA), po katerih je v EU prav Slovenija med leti 1980 in 2022 utrpela največjo škodo zaradi naravnih nesreč glede na število prebivalcev. Ta je znašala 3.452 evrov na prebivalca (glej tabelo).
V veljavo prihaja nova karta potresne nevarnosti
Poleg poplavne pa je pri gradnji pomembna tudi potresna varnost. Slovenija velja za srednje potresno ogroženo državo, pri čemer je najbolj izpostavljena osrednja, ljubljanska regija ter območja okrog Posočja, Krškega in Brežic.
Skladno z znanstvenim razvojem in novimi dognanji pa se razvijajo tudi standardi, na katerih temeljijo predpisi za protipotresno gradnjo. Tako se bo letos s prvim majem v Sloveniji dokončno uveljavila nova karta potresne varnosti, ki bo nadomestila zdajšnjo. Trenutna karta iz leta 2001 temelji skoraj povsem le na potresni zgodovini, medtem ko nova shema zaradi kombinacije različnih modelov omogoča bolj realistično oceno potresne nevarnosti. To pomeni 90-odstotno verjetnost, da vrednosti na karti v naslednjih 50 letih ne bodo presežene, toliko pa je tudi predvidena življenjska doba navadnih objektov. Za stavbe javnega pomena, kot so npr. šole in bolnišnice, se pri projektiranju upošteva tudi dejavnik pomembnosti stavb ali ustrezno večja povratna doba. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da imata pomembno vlogo pri potresni varnosti tudi ustrezna raba objekta za predvidene namene in redno vzdrževanje.
S prvim majem letos se bo v Sloveniji dokončno uveljavila nova karta potresne varnosti, ki bo nadomestila zdajšnjo. Trenutna karta iz leta 2001 temelji skoraj povsem le na potresni zgodovini, medtem ko nova shema zaradi kombinacije različnih modelov omogoča bolj realistično oceno potresne nevarnosti.
Kupci so pogosto nepremišljeni
Zanimivost glede varnosti stavb, ki so jo opazili v Zbornici za poslovanje z nepremičninami, je nepremišljenost kupcev, ki se pri nakupovanju stavb pogosto ne odločajo zelo strateško. Direktor zbornice Boštjan Udovič kot primer navaja primer pred nekaj leti, ko je bilo nekaj stanovanjskih stavb v Ljubljani identificiranih kot potresno nevarnih, o čemer so posredniki potencialne kupce tudi obvestili.
»Prvih nekaj mesecev po objavi poročila v medijih so bili kupci pri teh stanovanjih še nekoliko bolj previdni, kasneje pa so spet začeli kupovati in kljub opozorilom posrednikov o varnosti stavbe, kot kaže, niso bili preveč zaskrbljeni,« pojasnjuje sogovornik.
Po njegovem svojo vlogo pri tem igra tudi visoko povpraševanje – če se pri desetih potencialnih kupcih trije ustrašijo potresne nevarnosti, jih namreč še vedno ostane sedem. Tako se tudi dokazano manj varne nepremičnine prodajo brez večjih težav.
