Pomemben del razvoja podeželja predstavljajo pametne vasi. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ta izraz definirajo kot podeželsko skupnost, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uporablja inovativne rešitve in digitalne tehnologije.
»Pametne vasi tvorijo predvsem ljudje, ki prevzamejo pobudo in mobilizirajo lokalne potenciale za reševanje izzivov na podeželju,« povedo na MKGP.
Ključno orodje pri tem razvoju predstavljajo digitalne tehnologije, ki s pravilno implementacijo pomagajo pri izboljšanju kakovosti življenja in javnih storitev, optimizaciji izrabe virov, zmanjšanju vpliva na okolje ter podpori krajšim in učinkovitim verigam vrednosti. Ob tem pa je treba upoštevati, da vsako območje zahteva lasten pristop glede na potrebe in potenciale.
Obetajo se novi projekti pametnih vasi
Eden od projektov, ki ga MKGP izvaja v okviru strateškega načrta, je intervencija LEADER, katere cilj je za programsko obdobje 2023–2027 spodbujati razvoj podeželja, znotraj nje pa bo podprt tudi koncept Pametne vasi.
»Intervencija LEADER naslavlja potrebe in izzive na podeželju, kot so npr. socialna vključenost vseh prebivalcev na podeželju, spodbujanje zaposlovanja in podjetništva na podeželju, razvoj osnovnih storitev, dvig kakovosti življenja, zagotavljanje infrastrukturnega razvoja na podeželju, razvoj koncepta Pametnih vasi, okoljske in podnebne rešitve na podeželju, spodbude ekološkemu kmetovanju idr.,« naštevajo na ministrstvu.
Ukrep sicer ni neposredno osredotočen zgolj na projekte pametnih vasi, a zavoljo pristopa od spodaj navzgor omogoča, da se lokalni akterji sami odločajo o vsebinah projektov.
»Pametne vasi tvorijo predvsem ljudje, ki prevzamejo pobudo in mobilizirajo lokalne potenciale za reševanje izzivov na podeželju,« so prepričani na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pomembno je povezovanje
Projekte na področju pametnih vasi napovedujejo tudi na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP). Eden od takšnih je projekt Smart Villages, ki predstavlja začetek povezovanja nekaterih lokalnih skupnosti v Sloveniji, kot so občine Kungota in Solčava ter kraja Padna in Šmarje pri Kopru.
»Nadaljnji razvoj konceptov pametnih vasi poteka v okviru projektov SmartCommUnity in Codecs, ki vključujeta povezovanje z 20 podobnimi inovativnimi okolji v Evropi, imenovanimi tudi živi laboratoriji,« dodajajo na MDP.
Kot živi laboratorij, katerega namen je ustvariti okolje, kjer lahko vsi deležniki aktivno sodelujejo pri raziskavah, razvoju in testiranju inovativnih rešitev, se v Sloveniji vzpostavlja mreža pametnih vasi, ki ob povezovanju različnih podeželskih območij omogoča implementacijo inovativnih digitalnih platform in infrastrukturnih projektov.
Digitalizacija vse bolj prisotna tudi v kmetijstvu
Na področju agroživilstva je še posebej aktiven projekt DIGI-SI EDIH, ki spodbuja digitalno transformacijo malih in srednjih podjetij, start-upov, scale-upov in javne uprave še na strateških prednostnih področjih zdravstva, turizma in proizvodnje.
»DIGI-SI omogoča dostop do ključne infrastrukture in osebja, hkrati pa predstavlja enotno kontaktno točko pri povezovanju slovenskih subjektov s širšim/evropskim omrežjem EDIH,« pojasnjujejo na MDP. Konzorcij se osredotoča na štiri prednostna področja programa Digitalna Evropa: umetna inteligenca, visoko zmogljivo računalništvo, kibernetska varnost in napredne digitalne veščine.
Pomemben del konzorcija predstavlja kmetijsko-živilski sektor, kamor spadajo tehnološke storitve na področjih robotike, interneta stvari, velikih podatkov, verige blokov in obogatene/navidezne resničnosti, ki so namenjene kmetom in proizvajalcem hrane.
Trajnostna pridelava poljščin in zelenjave
Med trenutno tekočimi projekti so tudi Green.Dat.AI, ki se usmerja na izkoriščanje potenciala umetne inteligence, ter Precizno kmetijstvo in digitalizacija za bolj trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave, katerega glavni cilj je precizno kmetovanje na podlagi podatkovnih virov. Mednje spadajo npr. daljinsko zaznavanje s sateliti in droni, IoT senzorji, podatki o strojih, laboratorijski podatki in drugi viri.
S pomočjo novih tehnologij so nove poslovne modele raziskovali tudi v okviru projekta Liverur, s poudarkom na pametnem vinogradništvu. Dodatno so koncepte pametnih vinogradov preizkušali tudi v okviru projekta SmartAgroGrape, med pandemijo pa je bil razvit nov poslovni model virtualnega degustiranja vin v sodelovanju z uporabniki v okviru projekta Carpe Digem.
Vrsta projektov za spodbujanje pametnega podeželja
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno izvajajo več projektov, ki se posredno preko svoje vsebine ukvarjajo tudi s konceptom Pametne vasi.
- Pametne vasi za jutri
- Digitalne rešitve za izzive podeželja
- E-nostavno na kolo
- Lokalna učna središča (LUS)
- Mladi kreativni potenciali
- Platforma za povezovanje 3e turizma v mežiški dolini
- Center aktivnosti – srebrni dvor
- Vzpodbujanje in podpora razvoju turizma
- Center tehniške dediščine kuj.me
- Vaš drugi dom
- Z električnim kolesom po Slovenskih goricah
- Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine
- Jem drugače – jem domače!
Uvajajo ukrepe na evropski ravni
Kot pravijo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, pa je pomemben nov instrument na evropski ravni Evropski konzorcij za digitalno infrastrukturo (EDIC), ki omogoča pospešitev in poenostavitev vzpostavitve večdržavnih projektov. Na podlagi tega se v kmetijsko-živilskem sektorju vzpostavlja EDIC AGRIFOOD, ki naj bi kmetom in podjetjem omogočal dostop do varnih digitalnih identitet in s tem olajšal interakcijo z vladnimi organi, dobavitelji in ponudniki storitev ter povečal transparentnost in sledljivost upravljanja kmetij.
V okviru EDIC AGRIFOOD se v prihodnosti obetajo različne pobude in projekti za podporo kmetijsko-živilskemu sektorju:
- robotsko računovodstvo – zbiranje podatkov o kmetijah iz različnih virov brez vpogleda v knjigovodske knjige kmetov;
- avtomatizacija administrativnih nalog kmetov – zmanjšanje administrativne obremenitve kmetov v odnosu z javnimi organi z uporabo umetne inteligence;
- Inspire Agrar Atlas/Geodatenportal – deljenje in analiza podatkov preko avstrijskega centra za podatke;
- aplikacija Terrazo – uporaba satelitskih podatkov za oceno stanja vegetacije in priporočila za pridelavo;
- certifikacija zemljišč in ogljični krediti – certificiranje podatkov o zemljiščih in spodbujanje trajnostnih praks z ogljičnimi krediti;
- podatki o rejah za družbeno odgovornost podjetij – raba podatkov o rejah za izboljšanje trajnosti in družbene odgovornosti v mlečnem sektorju;
- podatki o emisijah po EU – povezovanje emisijskih podatkov iz različnih držav za izboljšano spremljanje in napovedovanje;
- integracija kmetijskih aplikacij – integriranje različnih kmetijskih aplikacij na platformi za izmenjavo podatkov, kar bo odpravilo potrebo po ročnem vnosu.
Kljub številnim projektom pa se v praksi še vedno najde tudi veliko izzivov. Eden od teh je nezainteresiranost ljudi za nove tehnologije, kot pravi Eduard Filipas z Zavoda RHEA Novo mesto.
Še vedno ostajajo izzivi in neizkoriščene priložnosti
Kljub številnim projektom pa se v praksi še vedno najde tudi veliko izzivov. Eden od teh je nezainteresiranost ljudi za nove tehnologije, kot pravi Eduard Filipas z Zavoda RHEA Novo mesto.
»Ljudje so po poklicu in izobrazbi kmetje in digitalne storitve uporabljajo minimalno. Prav tako je, kar se tiče interesa za digitalne storitve – mogoče se tu in tam med mladimi najde kak navdušenec nad bolj digitalno usmerjenim kmetovanjem,« pojasnjuje sogovornik.
Poleg tega ostajajo tudi neizkoriščeni potenciali. Po mnenju Matjaža Ugovška iz društva Duh časa med te na področju prehranske neodvisnosti spadata predvsem hidroponika in akvaponika.
»Predvsem slednja (vrtnarjenje v krožnih sistemih z gojenjem rib) je zelo prijazna do okolja, saj deluje skoraj ali povsem brez gnojil in ne nazadnje izpustov v naravo,« poudarja. Poleg potenciala za vrtnarjenje v mestih predstavljajo ti sistemi priložnost tudi za ruralna področja in za lastnike, ki nimajo dovolj časa za klasično poljedelstvo, saj takšen vrt zahteva manj časovnega in energijskega vložka.
»Akvaponični in hidroponični sistemi bi s pomočjo omrežja 5G, interneta stvari in ostalih sodobnih tehnologij lahko pomembno vplivali na prehransko neodvisnost prebivalcev, na visoko kakovost prehrane in boljši položaj kmetijstva v Sloveniji,« meni sogovornik.
»Možnosti za take rešitve so, a trenutno ni znano, da bi kakšna organizacija ali podjetje razmišljala o oblikovanju kake take mreže vrtov,« še dodaja.
