Nepredstavljiva razsežnost poplav in plazov na začetku avgusta je dodobra spremenila podobo velikega dela slovenskega podeželja. Marsikdo je ostal brez najbolj osnovnega – strehe nad glavo – in marsikje bo treba znova poskrbeti tudi za prav vso infrastrukturo. A slovensko podeželje, pa čeprav kot političnoekonomski in zakonodajni pojem praktično ne obstaja, je že večkrat dokazalo svojo trpežnost.

Precej velik del slovenskega podeželja cveti. Ponekod zato, ker se z umikom človeka znova vzpostavlja ravnovesje v naravi, ponekod, zlasti v bližini večjih mest, pa postaja vse bolj napredno in razvito, pravi Emil Erjavec. »Nikakor ne moremo reči, da ljudje živijo slabo, da ni napredka in razvoja. Nasprotno. Marsikateri del podeželja je bolj stabilen in razvit kot nekatera gospodarsko manj razvita mesta,« pravi. Meni, da bi bilo dobro, da bi vlada to prepoznala in da bi to prepoznala tudi sama podeželska skupnost, ne pa vse transformirala v kmetijski interes. »Kmetijstvo je sicer na podeželju pomembno, ni pa edino. Zgolj s kmetijstvom in vlaganjem v kmetijstvo podeželja ne moremo ohraniti. Podeželje je bistveno več. Je življenjski, kulturni in socialni prostor in vse to je treba na neki način ohraniti,« opozarja Erjavec. Doda, da se bo, če ne bomo ohranili podeželja, spremenila naša kulturna krajina, omejile se bodo tudi možnosti za turizem in rekreacijo, zato potrebujemo resen premislek o tem, kako naprej.

Razlike so velike

Trenutno je slovensko podeželje v procesu izrazite preobrazbe in ga ni mogoče ocenjevati enovito. Posamezna območja se namreč med seboj zelo razlikujejo – odvisno od regije do regije, pa tudi od tega, ali so v bližini večja mesta ali gre za bolj odročne kraje. »Podeželje v bližini mest se urbanizira, postaja naselitveno območje za ljudi, ki se selijo iz mest. To pa spreminja odnose, vrednote, način življenja. Na drugi strani pa se odročnejši kraji, celoten rob Slovenije od zahoda preko juga do vzhoda, izrazito praznijo. Tam so trendi depopulacije zelo močni, ugaša tudi kmetijstvo, saj so razmere za kmetovanje praviloma neugodne,« pojasni Erjavec in doda, da je pomembno, kaj bomo s tem področjem počeli v prihodnosti.

Največji izzivi slovenskega podeželja:
        • staranje prebivalstva;
        • škodljivo upravljanje s prostorom (permisivno prostorsko načrtovanje);
        • neustrezno ravnanje z okoljem in naravnimi viri (zlasti problem intenzivnega, konvencionalnega kmetovanja);
        • odpor do celostnega prilagajanja na posledice podnebnih sprememb;
        • šibke zmogljivosti upravljanja v podeželskih lokalnih skupnostih.


Vir: Dr. Tadej Pirc, Razvojni center Murska Sobota.

Na odročnejše kraje bi morali privabiti mlade

Podobni trendi se bodo zelo verjetno še nadaljevali – spreminjala se bo struktura širjenja mest, na podeželju bo ostala peščica večjih kmetov, ki jim bo to edini vir preživetja, nekaj bo priložnostnih kmetov, večina pa bo kmetovanje opustila. Preživetje odročnejših krajev pa je po mnenju Erjavca odvisno predvsem od tega, ali bo na voljo dovolj sredstev, s katerimi bi na to območje privabili mlade, ki bi lahko uresničili zanimive zgodbe o uspehu.

»Glede na trende demografskih in ekonomskih kazalnikov bo slovensko podeželje čez nekaj desetletij bistveno manj poseljeno, zaradi manj prebivalcev bodo lokalne skupnosti razpolagale s še manj sredstvi, posledično bo javna infrastruktura slabše vzdrževana, obseg javnih programov sociale, zdravstva, izobraževanja, kulture in športa bo ustrezno manjši,« napoveduje dr. Tadej Pirc, strokovni vodja Razvojnega centra Murska Sobota.

Poudari, da bosta starajoče se prebivalstvo – še posebej izrazito na podeželju – in dejstvo dolgožive družbe pomenila vse večji pritisk na proračune in javne storitve v lokalnih skupnostih. »Podeželje bo tako še manj privlačno za bivanje, življenje, delo in ustvarjanje, še zlasti, če k temu prištejemo pogosto izjemno neustrezno oziroma škodljivo upravljanje s prostorom in naravnimi viri ter posledično siromašenje biodiverzitete.«

Potrebovali bi celostno strategijo

Zagotovo bi bila za bolj skladen in učinkovit razvoj slovenskega podeželja nujna celostna strategija, ki bi določila vizijo in tudi nujne ukrepe za njeno doseganje. A te nimamo. »Podeželje kot političnoekonomski in zakonodajni pojem praktično ne obstaja. Je sicer del kmetijske politike, o njem se govori, a nimamo strategije, zakonodajnega okvirja, niti upravljavskih struktur, ki bi upravljale podeželje,« pove Erjavec in doda, da imajo predvsem v Skandinaviji in na Irskem to drugače urejeno, da imajo upravljanje s podeželjem jasno ločeno od upravljanja z mestnimi naselji, imajo pa tudi jasno vizijo, nabor različnih politik – od šolske, izobraževalne, infrastrukturne, do industrijske, storitvene, kmetijske, gozdarske … »S tem se ukvarjajo posebni organi vlade, pri nas pa te pozornosti ni, čeprav smo poskusili lani to lansirati z vizijo. A žal smo zelo sektorsko usmerjeni, vzajemnega delovanja vladnih resorjev praktično ni oziroma so bolj izjema kot pravilo,« pravi Erjavec.

Žal to pomeni, da je podeželje povsem prepuščeno lokalnim skupnostim. Poleg tega so na bolj odročnem in manj razvitem podeželju tudi občine bolj razpršene, zato težje izvajajo aktivnejšo razvojno politiko, nimajo ustreznih struktur in virov. »Občine so nastale zato, da bi lahko ohranile bližino prebivalstva in odločevalcev, a so zaradi tega precej neoperativne. Regionalizacija bi to morda spremenila, a do nje je še dolga pot,« razmišlja Erjavec.

Digitalizacija doslej brez večjega vpliva

Bi lahko na razvoj podeželja vplivala tudi digitalizacija? »O digitalizaciji podeželja in pametnih vaseh se govori že desetletje, izven EU pa še dlje. Na podlagi izkušenj iz okolja ocenjujem, da doslej digitalizacija ni bistveno vplivala na razvoj podeželja in dokler se načrtovalci politik prehoda v digitalno družbo tega ne lotijo celostno, smelo in odločno (v vsakem primeru na nacionalni ravni in s top-down pristopom), tudi rezultatov ne bo. Sporadični (pilotni) projektni poskusi so dobrodošli, a nezadostni,« je prepričan Tadej Pirc.

Nujno je varovanje okolja in naravnih virov

Vse glasnejše so tudi zahteve po varovanju okolja in ključnih naravnih virov, na kar nas vse pogosteje in z vse hujšimi posledicami opozarja tudi narava. Bo to vplivalo na razvoj podeželja v prihodnosti?

»Trenutno poteka zelo jasen proces oziroma trend – izguba rastlinskih in živalskih vrst v ekosistemu. Izvajamo sicer aktivnosti, da bi ta trend obrnili, ampak jih izvajamo tako, kot da na tistem območju ljudje ne živijo, ne obstajajo. Delamo proti njim. To kaže na našo nerazvitost, takšno in drugačno, na šibkost administracije, šibkost kadrov, šolstva, ki ne podpre širšega razumevanja vseh teh zelo kompleksnih pojavov,« pravi Erjavec.

Poudarja, da mora biti regeneracija narave za ljudi, ki tam živijo, priložnost, kar morajo spoznati tudi sami. »Če ljudje na podeželju ne bodo teh trendov razumeli kot priložnost in če državna uprava ne bo pripravljala sistemov, ki bodo to priložnost tudi podpirali, potem je trend regeneracije negativen. Kulturne krajine, ki se je ustvarjala čez stoletja, na ta način, kot se ga zdaj loteva država, ne bomo ohranili. Narave in tudi ljudi bo manj. Zavedati se moramo, da so ljudje ustvarili ekosisteme in jih lahko ob primerni podpori, razumevanju, vrednotah in organiziranju tudi ohranijo,« opozarja Erjavec. A doda, da v tem trenutku kmetje in državni naravovarstveniki govorijo vsak svoj jezik, kar ga žalosti.

»Zdaj bi potrebovali pametno regeneracijo narave ob iskanju in usklajevanju ekonomskih, socialnih in naravovarstvenih ciljev. To je zelo težko optimizirati, če uporabim ekonomski izraz. Po drugi strani pa bi potrebovali tudi revitalizacijo. V marsikaterem delu Slovenije bi lahko podprli ljudi, ki tam ostajajo, ali pa jih celo spodbujali k vračanju. Na žalost pa programov za to nimamo in s tem se nihče ne ukvarja,« še doda Erjavec.

(Visited 30 times, 6 visits today)
Close

Center Nastavitev Zasebnosti

Obvezni piškotki

Shranijo uporabnikovo odločitev glede sprejemanja piškotkov.

gdpr[allowed_cookies], gdpr[consent_types]: beleži uporabniško odločitev glede sprejetja ali zavrnitev uporabe piškotkov. Veljavnost: 1 leto.

Socialna omrežja

Facebook vtičnik; za povečanje sodelovanja naših uporabnikov preko družbenih omrežij, analizo prodaje, segmentacijo uporabnikov in ponovno targetiranje uporabnikov

c_user, datr, fr, pl, presence, sb, wd, xs, pnl_data2, act

Analitika

Analitika nam omogoča, da merimo število uporabnikov v obliki obiskov in klikov.

advanced_ads_browser_width, advanced_ads_page_impressions, advanced_ads_pro_server_info, advanced_ads_pro_visitor_referrer
_ga: merjenje obiskanosti s storitvijo Google Analytics. Veljavnost: 2 leti. _gat: piškotek ne hrani uporabniških podatkov, uporablja se za omejevanje pogostosti zadetkov pri merjenju obiskanosti strani s storitvijo Google Analytics. Veljavnost: 10 minut. _gid: naključno ustvarjeno unikatno število se uporablja za izračun podatkov o obisku našega spletnega mesta. s storitvijo Google Analytics. Veljavnost: 24 ur.

Analiza obiska

To function properly, Hotjar stores first-party cookies on your visitor's browser. Cookies are either set by the Hotjar script, or by visiting Hotjar's website. Displaying the correct content to your visitors without personally identifying anyone relies on Hotjar's cookies.

_hjClosedSurveyInvites Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor interacts with a Survey invitation modal popup. It is used to ensure that the same invite does not re-appear if it has already been shown. 365 days _hjDonePolls Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor completes a poll using the Feedback Poll widget. It is used to ensure that the same poll does not re-appear if it has already been filled in. 365 days _hjMinimizedPolls Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor minimizes a Feedback Poll widget. It is used to ensure that the widget stays minimizes when the visitor navigates through your site. 365 days _hjDoneTestersWidgets Hotjar cookie. This cookie is set once a visitor submits their information in the Recruit User Testers widget. It is used to ensure that the same form does not re-appear if it has already been filled in. 365 days _hjIncludedInSample Hotjar cookie. This session cookie is set to let Hotjar know whether that visitor is included in the sample which is used to generate funnels. 365 days _hjShownFeedbackMessage This cookie is set when a visitor minimizes or completes Incoming Feedback. This is done so that the Incoming Feedback will load as minimized immediately if they navigate to another page where it is set to show. 365 days _hjid Hotjar cookie. This cookie is set when the customer first lands on a page with the Hotjar script. It is used to persist the Hotjar User ID, unique to that site on the browser. This ensures that behavior in subsequent visits to the same site will be attributed to the same user ID. 365 days _hjRecordingLastActivity This should be found in sessionStorage (as opposed to cookies). This gets updated when a visitor recording starts and when data is sent through the WebSocket (the visitor performs an action that Hotjar records). Session hjTLDTest When the Hotjar script executes we try to determine the most generic cookie path we should use, instead of the page hostname. This is done so that cookies can be shared across subdomains (where applicable). To determine this, we try to store the _hjTLDTest cookie for different URL substring alternatives until it fails. After this check, the cookie is removed. Session _hjUserAttributesHash User Attributes sent through the Hotjar Identify API are cached for the duration of the session in order to know when an attribute has changed and needs to be updated. Session _hjCachedUserAttributes This cookie stores User Attributes which are sent through the Hotjar Identify API, whenever the user is not in the sample. These attributes will only be saved if the user interacts with a Hotjar Feedback tool. Session _hjLocalStorageTest This cookie is used to check if the Hotjar Tracking Script can use local storage. If it can, a value of 1 is set in this cookie. The data stored in_hjLocalStorageTest has no expiration time, but it is deleted immediately after creating it so the expected storage time is under 100ms. N/A _hjptid This cookie is set for logged in users of Hotjar, who have Admin Team Member permissions. It is used during pricing experiments to show the Admin consistent pricing across the site. Session _hjAbsoluteSessionInProgress The cookie is set so Hotjar can track the beginning of the user's journey for a total session count. It does not contain any identifiable information. 30 minutes