»V industrijskih dejavnostih je nastalo 137.942 ton nevarnih odpadkov. Nekaj čez polovico jih je bilo obdelanih v Sloveniji, ostali pa so bili poslani na obdelavo v tujino,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije, so se v času epidemije v letu 2020 količine odpadkov iz zdravstva in bioloških odpadkov povečale za nekaj manj kot pet odstotkov. Nastalo jih je 6.079 ton. Med temi so se najbolj (za 36 odstotkov) povečale količine nevarnih odpadkov. Ti so večinoma nastali v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter so se v primerjavi z letom prej povečali za 30 odstotkov.

Skoraj polovico vseh nevarnih odpadkov izvozimo

V Sloveniji obstaja več naprav, ki ravnajo z nevarnimi odpadki. V letu 2019 je bilo po podatkih MOP za to registriranih 133 zbirnih centrov, 74 predelovalnih naprav, šest naprav za sežig oziroma sosežig nevarnih odpadkov, poleg tega pa še 20 naprav za odstranjevanje nevarnih odpadkov po postopku D9 ter 89 naprav za odstranjevanje nevarnih odpadkov po postopku D1 ali drugem postopku.

»Zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti za predelavo in potreb po posebnih predelovalnih tehnologijah se precejšen delež nevarnih odpadkov izvozi iz Slovenije,« pravijo na ministrstvu, posledično pa imajo večje države na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Tako se skoraj polovica vseh nevarnih odpadkov, pridelanih v Sloveniji, izvozi v druge države. Dobra tretjina se jih reciklira, pet odstotkov jih gre v sežig, en odstotek se uporabi kot gorivo, slaba desetina nevarnih odpadkov pa konča na odlagališčih.

Novo odlagališče jedrskih odpadkov bi lahko začeli graditi že letos

V Sloveniji se nam v prihodnosti obeta novo odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki bo v Vrbini, v občini Krško. Namenjeno bo odlaganju odpadkov, ki nastajajo v Nuklearni elektrarni Krško, poleg tega pa bodo manjši delež predstavljali tudi radioaktivni odpadki, ki nastanejo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji. Kompleks bo zajemal upravno servisni objekt, tehnološki objekt in odlagalni silos z nadstrešnico.

Ker gre pri odlagališču NSRAO za jedrski objekt, je treba posebno pozornost posvetiti kakovosti izvedbe gradbenih del, ki morajo biti skladna z načrtovanim. »Koncept odlaganja je bil z varnostnimi analizami, varnostnim in okoljskim poročilom dokazan kot ustrezen, na podlagi tega je bilo izdano tudi okoljevarstveno soglasje, v kratkem pa bo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Med gradnjo bo zato izredno pomemben strog nadzor kakovosti in spremljanje gradnje,« poudarjajo na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO).

Terminski načrt gradnje naj na ministrstvu potrdili predvidoma letošnjega avgusta. Na Agenciji pojasnjujejo: »Projekt odlagališča NSRAO je trenutno v zadnji fazi pridobitve gradbenega dovoljenja in potrjevanja novelacije investicijskega programa. Roki so se zaradi različnih razlogov spremenili. Predvidoma bi lahko začeli gradnjo proti koncu leta 2022 oziroma na začetku leta 2023.«

Na ministrstvu v prihodnjih letih ne pričakujejo bistvenih sprememb v količinah nastajanja nevarnih odpadkov. »Predvidevamo, da se bodo letne količine gibale med 140.000 in 180.000 tonami,« pravijo.

Odpadke iz gospodinjstev bomo še vedno zbirali v zbirnih centrih

Prepovedi, omejitve in druga pravila ravnanja z nevarnimi odpadki ter priporočila pri opravljanju dejavnosti ali v potrošnji določi vlada na podlagi Zakona o varstvu okolja. V okviru tega pa je določena tudi obveznost zmanjševanja nevarnih in škodljivih snovi v surovinah, polizdelkih ali proizvodih.

»Ko gre za smernice za ravnanje z nevarnimi snovmi, je na mednarodnem področju v tehničnem smislu postopoma postala vodilna Baselska konvencija, ki v osnovi zagotavlja podlago v mednarodnem pravu za omejitev izvoza in uvoza odpadkov,« povedo na ministrstvu.

Glede prihodnjega ravnanja z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v Sloveniji pa velja, da veljavni Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov za obdobje do leta 2035 ohranja sistem rednega prevzemanja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov (kot so odpadni laki in barve, odpadna zdravila, odpadna fitofarmacevtska sredstva in odpadna embalaža, onesnažena s temi sredstvi), s premičnimi zbiralnicami in v zbirnih centrih.

(Visited 51 times, 10 visits today)
Close