Izvozno naravnana živilska podjetja prinašajo prepotreben denar v lokalno okolje ob predpostavki, da ima lastnik ali zadruga veliko trajnostno in socialno ekonomsko odgovornost do okolja, v katerem deluje, meni Florjančič. »Nujno je, da se z evropskimi ali državnimi sredstvi kmetijske politike pozitivno diskriminira naložbe, ki za svojo predelavo uporabljajo lokalne kmetijske pridelke. Res ni logično, da država s sofinanciranjem podpira investicije, ki za proizvodnjo uporabljajo največkrat borzne viške živilskih surovin drugih držav Evropske unije ali od drugje. S takim ravnanjem uničujemo svojo lastno pridelavo,« je jasen.
Višjih stroškov ni mogoče prenesti na višje cene končnih izdelkov
In kaj pravijo v živilskopredelovalni industriji? »Sektor proizvodnje živil in pijač v Sloveniji beleži pozitiven trend, neto čisti dobiček je v minulem letu zrasel,« je na 23. Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu povedala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc. Izpostavila je, da je agroživilska panoga v Evropski uniji vodilna proizvodna panoga in največji zaposlovalec, obenem pa tudi največji svetovni izvoznik hrane in pijače.
Trenutno se slovenski proizvajalci soočajo s kar nekaj izzivi, glavni pa so po besedah Tatjane Zagorc davek na sladkor, trošarine na alkohol in zemljiška politika. Poudarila je, da se v zbornici ne strinjajo z dvigom trošarin na alkohol, saj je ta dajatev že zdaj med najvišjimi v EU.
Da je treba ohraniti zdrava jedra kmetijskih in živilskih družb v Sloveniji, meni predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na GZS Janez Rebec. Prepričan je, da je treba predvsem povečati produktivnost, zagotoviti naložbe za prilagoditev na podnebne spremembe in trajnostne cilje, kmetijstvo in živilsko industrijo pa je treba promovirati kot ključno panogo za zagotavljanje prehranske vrednosti. Opozoril je tudi na velik pomen povečanja deleža lokalne hrane v javnih zavodih in zagotavljanja kvalificirane delovne sile z vlaganjem v izobraževanje zaposlenih.
Trenutno se slovenski proizvajalci soočajo s kar nekaj izzivi, glavni pa so davek na sladkor, trošarine na alkohol in zemljiška politika.
Nestabilno in nepredvidljivo gospodarsko-politično okolje
Pekarna Pečjak posluje skladno z načrti tako doma kot v tujini, pove direktor Silvester Pečjak. »Glede na preteklo leto beležimo dvoštevilčni odstotek rasti prodaje, vendar dobiček ne raste skladno z rastjo prodaje. Vzrok je v strukturnih in tržnih razmerah, kot so dvig plač, davki in nihanja cen surovin, česar na kupca nismo in pri trenutnih razmerah na trgu tudi ne moremo prenesti.«
Njihov največji izziv je nestabilno in nepredvidljivo gospodarsko-politično okolje, ki je »vedno manj pisano na kožo gospodarstva,« pove sogovornik. »Davki se za delodajalce v gospodarstvu še povečujejo, čeprav bi se v dobro zaposlenih in splošne blaginje morali zniževati, tudi zeleni prehod za gospodarske družbe zaenkrat pomeni zgolj visoke dodatne stroške.«
Potrošniki vse bolj pozorni na lokalno poreklo, surovine in aditive
Trendi v prehrani gredo v smeri manjše vsebnosti soli in sladkorja. »Kot domače živilsko podjetje smo k zmanjševanju obojega zavezani in predani tudi mi, in sicer v okviru Zavez odgovornosti,« pove Pečjak. Tudi na lokalno poreklo, kakovost surovin in čim manj aditivov so potrošniki vedno bolj pozorni. To ga veseli, saj temu v Pekarni Pečjak posvečajo posebno pozornost že od samega začetka delovanja. »Če je le mogoče, surovine nabavljamo lokalno, prednost vedno dajemo surovinam slovenskega porekla (na primer skuta, piščančje meso, moka iz slovenske pšenice) in surovinam čim boljše kakovosti. Sledimo filozofiji mojega očeta, ustanovitelja Pekarne Pečjak, da so naši kupci tudi naši sosedje, prijatelji, družina in si zaslužijo le najboljše,« še doda.
V prehrani je še vedno aktualen trend veganstva, čeprav veganski izdelki v prodaji še vedno predstavljajo zanemarljivo majhen delež. V smislu okusov je letos izredno močan trend pistacije, čemur, pravi sogovornik, sledijo tudi sami.
»Za samooskrbo bi morali skrbeti tako, da se pridelava v prvi vrsti izplača kmetu,« pravi direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak.
Izvoz izdelkov priložnost tudi za slovensko kmetijstvo
Prodaja izdelkov izven naših meja je po Pečjakovem mnenju odraz kakovosti izdelkov, obenem pa tudi priložnost za slovenskega kmeta, kmetijstvo in razvoj podeželja.
»Sam izvoz živilskih izdelkov ni nekaj, kar bi nas v zvezi s samooskrbo moralo skrbeti. Za samooskrbo bi morali skrbeti tako, da se pridelava v prvi vrsti izplača kmetu,« pravi Pečjak. Država bi morala več narediti za to, da bi potrošnika izobrazila o prednostih domače pridelave. Kot predsednik sekcije za pekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije lahko zagotovi, da je na primer slovenska pšenica neprimerno manj tretirana, manj škropljena kot večina uvožene iz tujine.
»Za novo letino se zaradi uvoza pšenice iz tujine napoveduje še nižja odkupna cena slovenske pšenice, nižja celo od stroškov pridelave. Menim, da je prav država tista, ki bi lahko največ pripomogla k temu, da bi se pridelava kmetu izplačala. Če bi izobrazila potrošnika o prednostih doma pridelane pšenice, bi s tem spodbudila tudi slovenske mlinarje in peke, da uporabljajo in zahtevajo prvenstveno slovensko pšenico, ki bi jo ob osveščenem potrošniku tudi lahko plačali po za kmeta rentabilni ceni. Omejiti pa bi morala tudi promoviranje uvožene, zlasti ukrajinske pšenice, ki je v pretežni lasti in pod nadzorom multinacionalke Monsanto,« sklene Pečjak.
V Panviti so zaskrbljeni predvsem zaradi nizkih cen, ki jim botrujejo borzne napovedi in geopolitične napetosti, od bližnjega vzhoda do nadaljevanja vojne v Ukrajini. Enega glavnih izzivov pa tudi njim predstavljajo podnebne spremembe.
Leto 2023 zaradi nizkih cen pridelkov podpovprečno za Panvito
Skupina Panvita je v letu 2023 dosegla dobrih 120 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, pove izvršni direktor Toni Balažič. »Preteklo leto je bilo za Panvito podpovprečno. Kljub temu da so bili pridelki povprečni, so cene naših pridelkov drastično padle. Svoje so naredile tudi podnebne spremembe. Za leto 2024 trenutno proizvodnja kaže pozitivne napovedi.«
Zaskrbljeni so predvsem zaradi nizkih cen, ki jim botrujejo borzne napovedi in geopolitične napetosti, od bližnjega vzhoda do nadaljevanja vojne v Ukrajini. Enega glavnih izzivov pa tudi njim predstavljajo podnebne spremembe.
»Trendi v živilsko-predelovalni industriji se osredotočajo na trajnost, digitalizacijo in inovacije. Potrošniki vse bolj iščejo izdelke, ki so prijazni do okolja in zagotavljajo visoko stopnjo transparentnosti glede izvora in načina pridelave. V Panviti se tega zavedamo in ostajamo sinonim za kakovostno, varno in okusno hrano, ki prihaja iz lokalnega okolja,« doda Balažič.
Večji izvoz prinaša priložnosti in izzive za domačo samooskrbo
Večja izvozna usmerjenost živilske industrije lahko prinese tako priložnosti kot izzive za domačo samooskrbo, meni Balažič. »Po eni strani lahko povečan izvoz prispeva k rasti podjetij in celotne gospodarske panoge, kar omogoča večje naložbe v razvoj in tehnologije. Po drugi strani pa je pomembno, da ohranimo ravnotežje med izvozom in domačo oskrbo, da ne ogrozimo prehranske varnosti na domačem trgu,« še doda.