Obdobje epidemije je zaprlo vrata praktično vsem turističnim zmogljivostim in marsikatera se tudi po koncu ukrepov niso več odprla. A kljub temu je slovenski turizem že leta 2022, med prvimi v Evropi, dosegel predkoronski obseg zasedenosti zmogljivosti in prihodkov, lani pa se je rast kljub neugodnim vremenskim pojavom nadaljevala, pove Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije. Leto 2023 je bilo za slovenski turizem najuspešnejše doslej.

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da smo v Sloveniji lani našteli skoraj 6,2 milijona prihodov turistov. Ti so ustvarili nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev (največ v juliju), kar je največ doslej. Število prihodov se je tako lani v primerjavi s predlani povečalo za 5,5 odstotka, število prenočitev pa za 3,5 odstotka. V primerjavi z letom pred korono, torej z letom 2019, je bilo sicer prihodov turistov nekoliko manj (za 0,6 odstotka), a se je število njihovih prenočitev povečalo za 2,2 odstotka.

Kot je poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, moramo biti na te rezultate ponosni, saj jih je turistična panoga ustvarila kljub avgustovskim katastrofalnim poplavam na višku glavne poletne sezone.

Krepi se tudi vrednost izvoza potovanj, kar je po mnenju ministra zelo pomembno. Ta je v obdobju od januarja do novembra 2023 po podatkih Banke Slovenije znašala 3,08 milijarde evrov, kar je za 10 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kot je izpostavil Han, ti rezultati dokazujejo, da je slovenski turizem odporen ter da zmore in zna kljubovati tudi največjim izzivom.

Trenutno največji izziv ostaja zagotavljanje delavcev, ki bodo lahko uspešno poskrbeli za vse večje število turistov in ustvarili še eno uspešno sezono.

Negotove geopolitične razmere, vse višji stroški, podnebne spremembe …

A podjetja ugotavljajo, da so se na žalost stroški poslovanja povečevali še hitreje od njihovih prihodkov, pravi Pobegajlo, ki zmerno rast prihodkov pričakuje tudi letos. Poudari, da se slovenski turizem sooča z enakimi izzivi kot turizem v drugih evropskih državah. »Poleg kadrovskih izzivov, kjer so se podjetja odzvala z izboljšanimi pogoji dela, so to še negotovo geopolitično stanje, podnebne spremembe in povišani stroški poslovanja,« ocenjuje Fedja Pobegajlo.

V določeni meri se podjetja na navedeno odzivajo z naložbami, ki jim na primer povečajo samooskrbo z energijo, odzivajo se tudi s prilagajanjem poslovanja, na nekatere dejavnike pa ne morejo vplivati. Kot pravi Pobegajlo, je v slovenskem turizmu vse bolj prisotna tudi digitalizacija. »Sprva so jo podjetja uporabljala na prodajno-marketinškem področju, pozneje tudi v operativnem poslovanju. Prav tako si pot v poslovanje vedno bolj utira umetna inteligenca,« poudari sogovornik.

Problematika s kadri je večplastna

A trenutno največji izziv ostaja zagotavljanje delavcev, ki bodo lahko uspešno poskrbeli za vse večje število turistov in ustvarili še eno uspešno sezono.

»Problematika s kadri v turistični panogi je večplastna,« opozarja dr. Janja Gabruč s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem. Zelo so izražene prekarne oblike dela – od samostojnih podjetnikov in študentov do agencijskih delavcev in delavcev migrantov ter tudi delavcev na črno. »Raznolikost zaposlitvene strukture je bila v turizmu sicer od nekdaj prisotna, a v zadnjem času je teh oblik vedno več in vedno več je delavcev, ki delajo na tak način,« ugotavlja strokovnjakinja.

Epidemija je občutno razredčila vrste zaposlenih v turizmu, zlasti tistih, ki niso imeli pogodbe o redni zaposlitvi, saj so praktično čez noč ostali brez edinega prihodka. V tem času so si našli druge službe in danes je primanjkljaj delavcev veliko večji, pravi Janja Gabruč. »Podjetja morajo svoje zaposlene veliko bolj crkljati kot pred leti, več pozornosti morajo posvečati pogojem dela, plačam. To je načeloma dobro. Delodajalec mora sprevideti, da delavec ni le sila, ki jo bo izkoristil, ampak da mu mora dati tudi nekaj v zameno, poskrbeti, da se bo pri njem dobro počutil in bo zadovoljen. To je pomembno ne le za zaposlene, ampak za turizem nasploh,« poudarja sogovornica.

Prenočitve turistov po spolu in starostnih skupinah, Slovenija 2023

Obdobje epidemije je zaprlo vrata praktično vsem turističnim zmogljivostim in marsikatera se tudi po koncu ukrepov niso več odprla. A kljub temu je slovenski turizem že leta 2022, med prvimi v Evropi, dosegel predkoronski obseg zasedenosti zmogljivosti in prihodkov, lani pa se je rast, kljub neugodnim vremenskim pojavom, nadaljevala.

V sezoni potrebujejo dodatno pomoč

Še vedno pa zgolj z (običajno majhnimi) jedri stalno zaposlenih delavcev večina podjetij v sezoni ne more pokriti povečanega obsega dela, zato morajo najemati dodatne delavce. Podjetja se znajdejo po svoje – nekatera se odločijo za sodelovanje s samostojnimi podjetniki, druga prisegajo na študente, tretja najemajo agencijske delavce, četrta vabijo delavce s tujih trgov …

»V času sezone je težko priti do ustreznega števila zaposlenih, ker je povpraševanje na trgu veliko in ljudje hitro dobijo službo. Pred kratkim sem se pogovarjala z nekdanjim študentom, direktorjem portoroškega hotela. Da bi zadržali prekarne sodelavce, predvsem študente, jim skušajo tudi v nizki sezoni zagotoviti določeno število delovnih ur in jim tako omogočiti, da si zaslužijo za preživetje tudi v tem času,« en način reševanja težav s pomanjkanjem kadra ponazori Janja Gabruč.

Z uporabo agencijskih delavcev izgubljamo specialna znanja

Moti pa jo agencijsko delo, ki je ugodno le za delodajalce, pa še to le na kratek rok. »Ta oblika dela ne vpliva dobro na ugled panoge,« je prepričana. »Agencijski delavci večinoma delajo pod drugačnimi standardi in obremenitvami, so neke vrste delavci na klic. Z uporabo teh delavcev se izgubljajo specialna znanja ljudi, ki redno delajo v turizmu. Agencijski delavci lahko namreč delajo pri več delodajalcih in več stvari. Sobarica lahko na primer pospravlja hotelsko sobo, pa tudi pisarno. Med pospravljanjem hotelske sobe in pisarne pa so velike razlike,« ponazori. Eden od ljubljanskih hotelov se je tako že odločil, da umakne agencijske delavke in zaposli svoje sobarice ter s tem zagotovi višji standard pospravljanja sobe.

Premalo skrbimo za zaposlene

Ob pogostem poudarjanju pomena trajnosti v današnji družbi Janja Gambruč opozori še na en zanimiv vidik – na tako imenovano socialno trajnost, kar je v bistvu skrb za zaposlene. »Skrbimo za okolje, vire, zrak, za marsikaj, premalo pa skrbimo za zaposlene. Tudi z njimi moramo ravnati trajnostno, jim zagotavljati zaposlitev, razvoj, pošteno plačo, tudi prekarnim delavcem je treba zagotoviti dolgotrajno sodelovanje in vsaj podobne, če že ne iste, delovne pogoje, kot jih imajo zaposleni. Vsi si namreč zaslužimo dostojno življenje,« še poudari strokovnjakinja.

Obeta se nov zakon o gostinstvu

V usklajevanju je nov zakon o gostinstvu, katerega cilj je omogočiti takšno ureditev, ki bo sledila sodobnim trendom gostinstva in nastanitvene dejavnosti ter zavez k trajnostnemu turizmu.

Med drugim bo zakon urejal kratkoročno oddajanje stanovanj v najem, uvedel bo spremembe obratovalnega časa, definiral bo nove vrste namestitvenih obratov, urejal gostinstvo v premičnih gostinskih ter drugih prostorih, vseboval pa bo ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport novo ureditev kratkoročnega oddajanja pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost, ki je primarno pristojno za stanovanjsko politiko. Zakon ureja kratkoročno oddajanje stanovanj v najem, pridobitev evropske identifikacijske številke ob vpisu v Register nastanitvenih obratov (RNO), hkrati pa daje več pristojnosti občinam, da bodo lahko to področje uredile glede na njihovo stanje, zmogljivosti in potrebe. Problematika kratkoročnega oddajanja stanovanj je po Sloveniji namreč zelo različna.

O izhodiščih novega zakona o gostinstvu so razpravljali tudi člani Strateškega sveta za turizem in podali svoje predloge. Kot pravijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, bodo podane predloge upoštevali pri pripravi končnega osnutka zakona, ki ga bodo predvidoma v sredini maja poslali v javno razpravo. Takrat ga bodo tudi predstavili javnosti.

(Visited 37 times, 1 visits today)
Close