Mednarodna raziskava PISA (Programme for International Student Assessment) 2022 je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. V Sloveniji je bilo vključenih 6.721 dijakov oz. učencev, 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol ter dve ustanovi za izobraževanje odraslih.
Matematična pismenost nad povprečjem, bralna pismenost najnižja
Preverjanje matematične pismenosti meri, kako uspešne so države pri pripravi učencev na uporabo matematike v vseh pogledih njihovega osebnega, javnega in profesionalnega življenja. Povprečni slovenski dosežek je znašal 485 točk, kar je manj kot v letih 2018 in 2012, a še vedno nad povprečjem držav članic OECD, ki znaša 472 točk. A dolgoročni trend je negativen.
Izhodišča bralne pismenosti v raziskavi vključujejo tri temeljne kognitivne procese: iskanje informacij, razumevanje besedila ter vrednotenje in razmišljanje o besedilu. Povprečni dosežek bralne pismenosti je znašal 469 točk in je za 26 točk nižji kot leta 2018, hkrati pa je to najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija v raziskavo vključila prvič. Ta dosežek je pod povprečjem držav članic OECD in tudi tu beležimo negativni trend. Razlika med spoloma je še vedno med največjimi, in sicer v korist deklet. Večje so le še na Finskem.
Povprečni dosežek je pri naravoslovju, tj. 500 točk, za sedem točk nižji kot tisti iz leta 2018, a je še vedno nad povprečjem OECD, vendar tudi tu beležimo negativni trend. 82 odstotkov dijakov dosega temeljno raven naravoslovne pismenosti, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2018. Najvišja naravoslovna znanja in spretnosti dosega osem odstotkov dijakov, enako kot v državah članicah OECD. Tudi pri naravoslovni pismenosti prednjačijo dekleta.
»Tudi branje je odnos. Odrasli doma in v šoli otroke kot mladostnike učimo z zgledom. In tukaj je točka, kjer lahko vsak od nas prevzame vsaj del odgovornosti za dvig splošne kulture branja,« opozarja dr. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.
Širši problem družbe
Dr. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta, nacionalna koordinatorka raziskave, poudarja, da pri vseh treh pismenostih beležimo dolgoročni negativen trend. »Zdi se, da gre tukaj za širšo težavo, ki jo je pandemija kovida-19 najverjetneje dodatno poglobila. Ker so rezultati preplet različnih dejavnikov na ravni sistema, šol in učencev, je na podlagi samih rezultatov raziskave težko izločiti in s prstom pokazati na specifične razloge,« odgovarja na vprašanje o razlogih za tolikšen upad.
Direktor Zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj pravi, da je na področju naravoslovne in matematične pismenosti Slovenija še vedno visoko nad povprečjem OECD in da trend padanja beležimo praktično v vsem evropskem prostoru. »Enoznačnega odgovora o razlogih za slabše rezultate ni možno podati. Na osnovi analiz, podatkov in informacij na to vpliva več dejavnikov. Med njimi obdobje kovida, padec bralne kulture in vse večja raba digitalnih medijev, ki izhaja iz družinskega in širšega družbenega okolja, način učenja in poučevanja, vrsta in raba učnih gradiv itd.,« poudarja dr. Logaj.
Primerjalni podatki povprečnih dosežkov po točkah raziskave PISA Slovenija - OECD
Vir: Pedagoški inštitut; Nacionalno poročilo PISA 2022;
https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/12/Porocilo_PISA22_FINAL.pdf
Kako ukrepati?
Vsekakor so ti rezultati veliko opozorilo, ki terja odziv širše družbe. Dr. Šterman Ivančič v prvi vrsti izpostavlja, da je treba vzgojo in izobraževanje umestiti med družbene in politične prioritete: »Tudi, kar se tiče vlaganja države v ta sektor, pri čemer naj bo vlaganje ciljno in kakovostno in naj se nanaša hkrati na krepitev znanja in krepitev spremljajočih dejavnikov znanja. Pri tem imam v mislih socialno-čustveno dobrobit tako učiteljev kot učencev,« poudarja. Kot ključno izpostavlja tudi sistematično spodbujanje višjih ravni znanja, torej spodbujanje kritičnega branja, spretnosti osmislitve prebranega, razmišljanja o prebranem, integracije in interpretacije besedila ter razumevanja in uporabe matematike in naravoslovja v konkretnih, problemskih situacijah.«
»Bralna pismenost je ključna«
»Bralna pismenost, ki je temelj za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij, je ključna za razvoj ostalih pismenosti. Strokovnjaki zlasti poudarjajo pomen poglobljenega branja,« opozarja dr. Logaj, ki izpostavi t. i. vsešolski pristop, kar pomeni, da vsi učitelji pri vseh predmetih skrbijo za razvoj bralne pismenosti. A pri tem opozarja: »Poglobljeno branje, razvijanje zmožnosti kritičnega vrednotenja, razumevanje besedil in uporaba pisnih informacij zahteva svoj čas pri vzgojno-izobraževalnem delu z učenci. Eden od pomembnih podatkov iz analize obstoječih učnih načrtov je, da je v teh načrtih preveč učnih ciljev in standardov znanja. To pomeni, da so učitelji v časovni stiski pri realizaciji učnih načrtov.«
Da je bralna pismenost temelj in da so potrebni konkretni ukrepi na ravni sistema, se strinja tudi dr. Šterman Ivančič. »Tudi branje je odnos. Odrasli doma in v šoli otroke kot mladostnike učimo z zgledom. In tukaj je točka, kjer lahko vsak od nas prevzame vsaj del odgovornosti za dvig splošne kulture branja,« opozarja.
6.721 dijakov oz. učencev,
296 srednješolskih izobraževalnih programov,
52 osnovnih šol ter
2 ustanovi za izobraževanje odraslih
je bilo v Sloveniji vključenih v mednarodno raziskavo bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA 2022.
Krepiti bo treba tudi medosebne odnose
Kakovostni odnosi med učitelji in učenci se z učnimi dosežki zagotovo značilno povezujejo, je prepričana dr. Šterman Ivančič. »Rezultati raziskave so preplet učinkov različnih dejavnikov, zato je težko določiti, kolikšen delež padca v dosežkih lahko pojasnimo izključno s kakovostjo odnosov med učitelji in učenci. Zagotovo pa vemo, da je to področje, na katerem imamo v Sloveniji veliko primanjkljajev in bi ga veljalo v prihodnje bolj sistematično krepiti.«
Za spodbudno učno okolje
Predmetne kurikularne komisije, ki pripravljajo nove učne načrte, so seznanjene z ugotovitvami analize in imajo usmeritev, da jih pri prenovi upoštevajo, pravi dr. Logaj. Hkrati bodo v vse predmete umeščeni tudi skupni cilji, kot so npr. kompetence, pismenosti, prečne kompetence.
»Govorimo o petih področjih skupnih ciljev: jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost. Pri prenovi učnih načrtov na področju naravoslovja bo poseben poudarek tudi na praktičnem in eksperimentalnem delu,« pojasni dr. Logaj in doda, da bo k spodbudnemu učnemu okolju prispevalo obvladljivo število ciljev in standardov v učnih načrtih, intenzivnejši prehod k aktivnim oblikam dela za učence, smiselna raba tehnologije in pripomočkov, ustrezna organizacija šolskega prostora ter načrtno vzgojno delovanje slehernega učitelja in starša.
