Za diagnozo rak vsakih 35 minut izve en Slovenec ali Slovenka

2 februarja, 2020

Obolevnost za rakom po vsem svetu nezadržno narašča, ob mednarodnem dnevu boja proti raku, ki ga obeležujemo 4. februarja, pa obveščamo, da zaradi staranja prebivalstva rak tudi v Sloveniji vse pomembnejši javnozdravstveni problem.

Po podatkih registra raka RS je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni da je za novo diagnozo raka vsakih 35 minut izvedel nov Slovenec ali Slovenka. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva, v Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo pogostost raka v svetovnem merilu do leta 2032 zvišala na 22 milijonov letno. Obenem ugotavlja, da je od 30 do 50 odstotkov vseh primerov raka mogoče preprečiti s preventivnimi presejalnimi programi, z zgodnjim odkrivanjem bolezni in zdravim življenjskim slogom. Kar 95 odstotkov primerov raka je posledica vplivanja in kombinacije različnih dejavnikov, med njimi dednih predispozicij, dejavnikov okolja in življenjskega sloga, le manjši delež pa je mogoče pripisati genetskim mutacijam.

Evropski načrt premagovanja raka

Rak ostaja v novem mandatu Evropske komisije eno izmed prioritetnih področij, ki ga podpirata tako Komisarka za področje zdravja in varne hrane, Stella Kyriakides kot tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisarka letos v Bruslju obeležuje Svetovni dan boja proti raku, 4. februar, z dogodkom ob oznanitvi  skupnih prizadevanj za nov Evropski načrt premagovanja raka.  Nov načrt bo obsegal vsa področja obvladovanja raka: preventivo, diagnosticiranje, zdravljenje in celostno rehabilitacijo. Pri oblikovanju načrta se bodo v Komisiji opirali na dobre prakse iz držav članic.

Delo Evropske komisije je v novem mandatu organizirano v pet tematskih misij. Vsaka misija ima svojega vodjo in predsedstvo misije (angl. mission board), ki ga sestavlja največ 15 vrhunskih strokovnjakov iz različnih področij. Edina misija s področja zdravja je misija »Rak«, ki jo vodi prof. Walter Ricciardi. V decembru 2019 se je drugič sestala podskupina misije za rak v prostorih Generalnega direktorata za raziskave in inovacije Evropske komisije. Strokovnjak NIJZ, doc. dr. Tit Albreht, je članom misije na sestanku podrobneje predstavil zbiranje podatkov o Nacionalnih načrtih za obvladovanje raka v Evropski Uniji v okviru aktualnega projekta skupnega ukrepanja iPAAC. NIJZ sicer že celo desetletje uspešno koordinira tovrstne projekte skupnega ukrepanja.

“Evropski projekti NIJZ na področju obvladovanja raka bodo pomembno doprinesli k zasnovi novega Evropskega načrta za premagovanje raka. Aktivnosti projekta skupnega ukrepanja iPAAC namreč omogočajo vpogled v javne politike držav članic na področju obvladovanja raka ter izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Hkrati deluje na NIJZ tudi projekt programa Interreg INTENT, ki v osrčje svojega poslanstva postavlja izkušnje bolnika in nanj osredotočeno onkološko oskrbo. Pri obeh projektih sodeluje tudi Onkološki inštitut Ljubljana,” povedo na NIJZ.

Doc. dr. Tit Albreht, znanstveni koordinator skupnega ukrepa iPAAC  podrobneje razlaga, pri katerih novih izzivih na področju obvladovanja raka bo zaradi pomembnosti, ki jo Evropska komisija pripisuje raku v novem mandatu, mogoče napredovati pri oblikovanju smernic za javne politike: »izzivov, s katerimi se srečujejo preživeli, tisti, ki so premagali bolezen in ki imajo izzive na področju ponovne vključitve v pred bolezensko življenje, ohranitve  zaposlitve, ustreznih možnosti, finančnih zagotovil in podobnega, tako da bo tudi Evropska Komisija zdaj podprla države članice v tem delu, ki ga z angleško besedo imenujemo »survivorship«, v Sloveniji pa govorimo o celostni rehabilitaciji, to se pravi, da se bolnik po zaključenem zdravljenju, tudi če ni bilo dokončno ali popolno, v čim večji meri vrne v življenje, kot ga je živel pred boleznijo.« Prav letos pa se je na OI začela izvajati pilotna raziskava o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojke, ki se bo zaključila leta 2022.

Vse večja potreba po medicinskih sestrah

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije sporoča, da se svetovna perspektiva zdravstvene oskrbe se spreminja in zdravstveni sistemi delujejo v vse bolj zapletenih okoljih. Naraščajoče število obolelih za rakom nakazuje vse večjo potrebo po medicinskih sestrah, ki učinkovito in profesionalno delujejo tako na področju preventive, diagnosticiranja in zdravljenja kot okrevanja ali življenja z napredovano boleznijo. Preventivno delovanje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga sta usmerjena v vsa obdobja življenja zdrave populacije, obolelih za rakom in tistih, ki raka preživijo. Vsako od navedenih stanj je povezano z določenimi potrebami in zahtevami za bolnika, njegove bližnje in tudi za zdravstvene delavce.
»Medicinske sestre kot nepogrešljiv sodelavec v zdravstvenem timu zavzemamo vse bolj pomembno vlogo pri odločanju o zdravstvenih prednostnih nalogah v družbi ter pri zagotavljanju kakovostnega, varnega in učinkovitega zdravstvenega varstva zdravih, ogroženih ali že obolelih za rakom. Med najdragocenejšimi vlogami onkoloških medicinskih sester je prav možnost vzpostavljanja pristnih človeških in profesionalnih odnosov z bolniki in njihovimi bližnjimi tako v kliničnih okoljih kot v skupnosti,« je povedala Ana Istenič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici – Zvezi.

Ljudje ne poznajo dejavnikov tveganja?

Isteničeva še opozarja, da ljudje ne poznajo dovolj dejavnikov tveganja in ne obvladajo informacij o preprečevanju raka. Medicinske sestre imajo pri izobraževanju in promociji zdravega življenjskega sloga pomembno vlogo, saj so prisotne v vsakem segmentu skupnosti in lahko dosežejo vse dele prebivalstva. »Vedno je primeren čas za razmišljanje in razpravljanje ter ukrepanje v smeri preprečevanja raka, ne glede na to, ali je naša komunikacija usmerjena v zdravo populacijo, v bolnike z že postavljeno diagnozo, njihove bližnje ali v preživele po raku. Pogosto se bolniki, ko izvejo za diagnozo, počutijo, da so izgubili nadzor nad svojim zdravjem in življenjem. Zdi se, da so v tem obdobju pogovori in svetovanje o zdravem načinu življenja, kot so prenehanje kajenja, zdravo prehranjevanje in pomen telesne dejavnosti, povsem odveč, a vendar močno vplivajo na izboljšanje z zdravjem povezane kakovosti življenja,« meni Isteničeva.

Kakovostno zdravstveno nego in oskrbo onkoloških bolnikov lahko zagotovijo le medicinske sestre, ki imajo znanje in spretnosti ter se nenehno izpopolnjujejo na svojem strokovnem področju. Ena ključnih nalog zdravstvenih odločevalcev je reševanje vrzeli, ki jih povzroča pomanjkanje zdravstvenega kadra in potreba po ustreznih specialnih znanjih, kar dokazano vpliva na zmanjševanje prezgodnjih smrti zaradi raka.

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 39 times, 1 visits today)