Med njimi so telesna neaktivnost, kajenje, onesnažen zrak, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in socialna izolacija.
Svetovna zdravstvena organizacija je letos objavila posodobljene smernice za zmanjševanje tveganja za kognitivni upad in demenco. Gre za prvo večjo posodobitev priporočil po letu 2019.
Po podatkih WHO z demenco po svetu živi več kot 57 milijonov ljudi, vsako leto pa jo na novo diagnosticirajo pri skoraj desetih milijonih. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja približno 60 do 70 odstotkov primerov.
»Danes vemo več kot kadar koli prej o tem, kaj povečuje tveganje za demenco, te smernice pa to znanje pretvarjajo v konkretne ukrepe,« je ob objavi poleti poudaril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Kaj lahko zmanjša tveganje za demenco?
WHO med pomembnimi ukrepi navaja:
- redno telesno dejavnost,
- zdravo prehrano,
- opustitev kajenja,
- zmanjšanje uživanja alkohola ter
- ohranjanje družabnih stikov in miselne aktivnosti.
Pomembno je tudi pravočasno zdravljenje visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in povišanega holesterola. Med priporočili je uporaba slušnih aparatov pri ljudeh z izgubo sluha.
Nove smernice posebej poudarjajo tudi zmanjševanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku, saj lahko okoljski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za razvoj demence.
Prehranska dopolnila niso rešitev
WHO opozarja, da za preprečevanje demence pri ljudeh brez ugotovljenega pomanjkanja določenih hranil ni dovolj dokazov o koristih prehranskih dopolnil z vitamini B in E, maščobnimi kislinami omega-3 ali multivitaminskih pripravkov.
Namesto zanašanja na prehranska dopolnila organizacija priporoča celovit pristop, ki vključuje zdrav življenjski slog, obvladovanje kroničnih bolezni in zmanjševanje okoljskih tveganj.
Demenca ni neizogibna posledica staranja
Starost ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja, vendar demenca ni normalen ali neizogiben del staranja. WHO opozarja, da se tveganje kopiči skozi vse življenje, zato je preprečevanje pomembno že v srednjih letih in tudi prej.
Ocena, da je do 45 odstotkov tveganja povezanega s spremenljivimi dejavniki, ne pomeni, da lahko pri posamezniku zanesljivo preprečimo bolezen. Pomeni pa, da bi bilo mogoče s pravočasnimi ukrepi na ravni prebivalstva pomembno zmanjšati število primerov ali odložiti njihov pojav.
Demenca ima namreč poleg zdravstvenih tudi velike družbene in gospodarske posledice. Po podatkih WHO svetovno gospodarstvo letno stane približno 1,3 milijarde ameriških dolarjev.