Veliko sedenja in malo gibanja: ne čakajmo, da zbolimo!

21 februarja, 2021
Nina Šprohar, Andreja Šalamun

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da zaradi življenja v nezdravem okolju vsako letu umre 12,6 milijona ljudi. »Onesnaženost zraka, vode in zemlje, prisotnost kemikalij, podnebne spremembe in ultravijolično sevanje pa so odgovorni za več kot sto različnih bolezni in poškodb,« trdi WHO.

Pomen zdravega življenjskega sloga je zato vse večji, saj lahko vsak posameznik kljubuje okolju z redno telesno dejavnostjo, z zdravim načinom prehranjevanja, izogibanjem kajenju in čezmernemu pitju alkohola. Na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poleg naštetega opozarjajo tudi na pomembnost duševnega zdravja in na izogibanje stresu. V grobem pa lahko zdrav življenjski slog razdelimo na tri najpomembnejše dejavnike: prehrana, spanec in rekreacija.

Zdrav duh v zdravem telesu

Tjaša Savkovič, diplomirana kineziologinja iz postojnskega kineziološkega centra Corpus še vedno zaupa v rek »Zdrav duh v zdravem telesu«, saj verjame, da bosta več gibanja in zdrava prehrana izboljšala tako kakovost življenja kot osebno zadovoljstvo. Opozarja, da se v primeru telesne nedejavnosti, nezdravih prehranjevalnih navad, neustreznih ritmov spanja in ob doživljanju stresa poveča tveganje za kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, čezmerna telesna teža, mišična disfunkcija in zakrčenost, degenerativne spremembe, nekatere vrste raka …

»Danes se ljudje vse bolj srečujemo s sedečim načinom življenja, za katerega je značilno veliko sedenja in malo gibanja. Naše telo ni ustvarjeno za sedenje, ampak za gibanje, zato je telesna dejavnost ena od temeljev zdravega življenjskega sloga,« pravi Savkovičeva.

Statistično prebivalci Slovenije na običajen delovni dan v povprečju presedijo pet ur, kar 21 odstotkov odraslih prebivalcev pa ima težave s hrbtenico. Po mnenju Savkovičeve je to dokaz, da telo postaja vse bolj nefunkcionalno, kar posledično vodi v resna obolenja ali disfunkcije.

To se je v času epidemije še povečalo v korist sedenja.

Vsaj pol ure na dan

Priporočena količina telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja za odrasle je po priporočilih WHO »150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj.«

Torej to pomeni, da potrebujemo za ohranjanje zdravja vsaj po 30 minut dnevno na primer hoje, plavanja ali počasnega kolesarjenja pet dni v tednu ali po 25 minut dnevno na primer teka, igre z žogo ali hitrega kolesarjenja vsaj tri dni v tednu.

»Dobro je, če postane telesna dejavnost raznolika, kar pomeni, da vključuje vaje za izboljšanje aerobne zmogljivosti (kondicija/vzdržljivost), vaje za moč mišic, vaje za gibljivost sklepov in prožnost mišic. Tudi ravnotežje spada med pomembne elemente gibalnih sposobnosti, vendar šele v starejši življenjski dobi,« pravi Savkovičeva, ki predlaga, da vaje za ravnotežje takrat izvajamo vsaj tri dni v tednu.

Če niste aktivni, začnite počasi

Svetuje, naj poleg namenske telesne dejavnosti poskusimo omejiti tudi čas sedenja in vsako priložnost izkoristiti za gibanje v naravi. »A če že dolgo niste bili telesno dejavni, začnite počasi in napredujte postopno in nadzorovano,« opozarja.

Izberemo lahko tiste vrste telesne dejavnosti in športa, ki so nam v veselje, poslušamo svoje telo in mu sledimo. »Pri rekreacijskih vadbah moramo paziti pri izbiri primerne vadbe glede na svoje sposobnosti. Pred vpisom se posvetujte z vaditeljem vadbe in poizvedite, ali je strokovno usposobljen in dovolj izkušen za poučevanje novih vaj, spremljanje in usmeritev posameznikov na vadbah in načrtovanje ciklizacije vadbenega načrta,« še opozarja sogovornica.

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2019.

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 67 times, 67 visits today)