Shizofrenija je kronična progresivna duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja, intelektualne sposobnosti pa običajno ostanejo nespremenjene.
“Za shizofrenijo zboli približno 1 % vseh ljudi. Navadno se začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Bolezen se večinoma začne prikrito, z neznačilnimi znaki, ki jih tudi strokovnjaki lahko sprva zamenjajo z znaki, ki so značilni za večino najstnikov: popuščanje pri obveznostih v šoli in doma, zmanjšanje vsakdanjih dejavnosti, zapiranje vase. Seveda ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, toda če trajajo dalj časa (več mesecev), je prav, da mladostnik poišče pomoč pri svojem zdravniku. Raziskave dokazujejo, da zgodnje zdravljenje teh neznačilnih simptomov zmanjša možnost kasnejšega razvoja shizofrenije,” pojasnjujejo v PB Idrija.
Simptomi shizofrenije
Kot navajajo, so simptomi shizofrenije lahko od osebe do osebe različni. Med najpogostejše sodijo:
- motnje mišljenja,
- motnje zaznavanja (halucinacije),
- zmotna prepričanja (blodnje),
- motnje identitete,
- motnje hotenja,
- motnje razpoloženja,
- spoznavne motnje.
Več o simptomih in shizofreniji lahko preberete na spletni strani PB Idrija.
Osebna izkušnja s shizofrenijo
Pred kratkim je svojo osebno zgodbo z društvom Humanitarček v okviru #nulazdravodofula delila tudi Maja. “Posebna punca, ki brez strahu deli svojo izkušnjo z diagnozo, ki je vse prej kot lahka – shizofrenija. Ostaja pozitivna, četudi ima včasih slabe dni. Pomaga našim #vidam, čeprav so meseci, ko bi sama bolj potrebovala našo pomoč,” so zapisali. Danes njeno zgodbo delimo tudi mi.
Se tudi vam zdi, da je v naši družbi danes alkohol nekaj povsem normalnega? Kdor ne pije, uniči vse veselje in je “party killer”. Ponavadi so taki, ki ne pijejo, tudi bolj zategnjeni, bolj vase zaverovani, no ja, recimo bobu bob: dolgočasni. Ne?
Pri 22-ih sem bila diagnosticirana in sprejeta v psihiatrično bolnišnico Polje v Ljubljani. Diagnoza je shizofrenija in z njo živim že celih skoraj 15 let. Ob tej bolezni je pomembno poleg vsega drugega (redni pregledi pri psihiatru, življenje brez stresa, podpora domačih in prijateljev) tudi redno jemanje antipsihotikov. Antipsihotiki in alkohol pa ne smejo skupaj. Ker sem zbolela zelo mlada, tega na začetku nisem resno jemala. Nikoli nisem bila alkoholik,vendar sem vseeno rada kaj spila.
Ob občasnem uživanju alkohola se mi je parkrat psihično stanje precej poslabšalo. Občutno je bilo opaziti povišano anksioznost, nočne more … Še vedno pa tega nisem dovolj resno vzela. Dokler nisem nekega dne končala na nevrološki s počeno žilo v možganih. Možganska krvavitev oziroma blažja možganska kap pri komaj 30-ih letih. Ker nisem vedela, da imam previsok pritisk že leta, plus prekomerna teža, plus zaužite neizmerne količine kofeina, sem tri dni prej pila in klepetala s kolegom. Alkohol pa seveda žile širi, vendar jih potem sunkovito skrči. Lahko bi se končalo še bolj tragično.
Ker sem slikarka in se ukvarjam z umetnostjo, morda zaradi kapi, če bi mi desna stran ohromela, ne bi več mogla nikoli risati ali govoriti. Še leto poprej pa se mi je zgodilo, ko me je fant pustil, da sem se iz žalosti nabila. Napiti se iz “tuge”? Ja, pomaga. Tako da sem se par minut čez eno ponoči zaradi mešanice antispihotikov in alkohola borila za življenje. Dobesedno.
Poklicat nisem mogla pomoči, sfokusirala sem se zgolj na moč, da diham. Ker prevelike kombinacije alkohola in antipsihotikov povzročijo, poleg tega, da ti pritisk zelo nevarno pade pod meje, tudi prenehanje dihanja, nato pa nastopi smrt. Ker nikoli nisem bila alkoholik, mi nehati fizično ni bil problem. Sem pa imela velike psihične težave v smislu druženja – in sama navada “eno pivo ali dva” ni bila več opcija.
Prvi dve leti popolne 100 % treznosti je bilo najtežje
Kaj vse alkoholiki prestajajo in njihove družine, si lahko samo predstavljam. Danes, ko pogledam nazaj, je bila to usoda in sreča v mojem življenju, da ne pijem več alkohola. Danes mi alkohol smrdi, tudi če bi ga lahko pila, da čudežno ozdravim in ne bi jemala tablet, ga ne bi. Problem pri alkoholu je, ker je dovoljen.
In zato zveni manj nevaren, kar zdaleč ni tako. Isto velja za cigarete. In tudi za energijske pijače in kofeinske nadomestke. Tisto, kar sem mislila, da je moja prekletsvo – “zdaj pa ne smem niti kozarčka več”- se je danes izkazalo za blagoslov. Alkohol prisostvuje močno pri raku na grlu, pri bolezni jeter, pri uničevanju možganskih celic in pri psihi.
Alkohol močno oslabša človekovo psiho, občutno poseže v življenje. Tako uživalca kot njegovih bližnjih. Za mojo umetnost ne potrebujem nobene droge in nobenega alkohola in niti ena slika nikoli ni nastala pod vplivom česarkoli spornega, razen jasne misli in ljubezni do ustvarjanja. Bodi glas, bodi faca, reci NE.
