Psihološke težave Covid-19 krize: kako si lahko pomagamo?

26 januarja, 2021
Andreja Šalamun

Izbruh novega koronavirusa nas je zaznamoval, posledice pa bomo lahko opazovali še kar nekaj let, morda celo skozi vse življenje posameznikov, ki s(m)o to doživeli, pravijo psihologi. 

Strokovnjaka – Teja Bandel Castro, psihoterapevtka ter specizantka klinične psihologije v podjetju Plus Rešitve, Svetovanje podjetjem in posameznikom, in psiholog Žan Lep z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – svetujeta, kako lahko sami omilite negativne vplive virusa SARS-CoV-2 na svoj um in čustva.

1. Pridobite toliko informacij, kot je za vas koristno

»Svetujem, da poskušate pridobivati uradne informacije o dogajanju v minimalnem obsegu oziroma največ, kolikor jih potrebujete. Seveda je prav, da smo informirani, vendar nam nič ne pomaga, če smo informirani napačno. Trenutno tudi znanstveniki še ne vedo dobro, kaj se bo dogajalo z virusom in kaj nas čaka v bližnji in daljni prihodnosti. So le napovedi in ni nujno, da se bodo uresničile,« pravi Teja Bandel Castro.

Žan Lep navaja, da so v raziskavi ugotovili, da tisti, ki bolj zaupajo medijem in uradnim institucijam, ter tisti, ki prejete novice zaznajo kot bolj kredibilne, poročajo o manj negativnih občutjih. »S tega vidika je pomembno, da so sporočila in poročanja jasna, da jih posredujejo zaupanja vredni posamezniki, vse to pa lahko prispeva ne le k boljšemu psihološkemu počutju, ampak tudi k višji družbeni ozaveščenosti in upoštevanju ukrepov,« poudari Lep.

2. Prisluhnite sebi in svojim potrebam

»Morda je najlažje obvladovati strah pred okužbo, saj smo tu lahko sami precej dejavni, težje pa je na vseh drugih področjih,« se zaveda Žan Lep. Posameznikom svetuje, naj prisluhnejo sebi in svojim potrebam, pomislijo, katere so tiste dejavnosti, ki jih pomirijo in dajo moči, da se spoprimejo s težavami. Te so lahko raznolike. »V že omenjeni raziskavi so nekateri udeleženci na primer poročali, da jih pogostejše spremljanje novic pomirja, druge obremenjuje. Tisti posamezniki, ki so poročali o močnejših negativnih občutjih, so poročali tudi o pogostejšem samozaščitnem vedenju – morda so se tako spopadali z grožnjo in jo poskušali obvladati, prevzeti nadzor,« ponazori.

3. Osredotočite se na ta trenutek

»Visoko tesnobnost kot tudi panične odzive povzročajo naše misli, ki so manj realne, predvsem pa nam ne pomagajo pri učinkovitem soočanju s trenutno situacijo. Če pozornost preusmerimo v ‘tukaj in zdaj’, se bo tesnoba zelo verjetno znižala,« opominja Teja Bandel Castro. Pomaga vam lahko tudi, da se vprašate, kaj lahko za boljši jutri naredim zdaj. Prihodnost je negotova, to je edina informacija, ki jo zagotovo vemo. Vsak od nas pa lahko zdaj naredi nekaj, da se bo pomiril in bo tako bolje pripravljen na prihajajoče dogodke, meni sogovornica.

4. Pripravite se na morebitne spremembe

Bandel Castrova svetuje, da razmislite, kaj bi vas najbolj vrglo iz tira v bližnji prihodnosti (ali je to manjši prihodek, izguba službe, strah pred boleznijo ali smrtjo …), in se vnaprej pripravite na te dogodke. Tako boste misli preusmerili v načrtovanje, imeli pa boste tudi občutek opolnomočenosti za spopad z morebitnimi neprijetnostmi.

5. Ne obremenjujte se s tistim, česar ne morete spremeniti

Preusmerite pozornost v to, kaj lahko naredite, namesto v to, česa ne morete. Čim bolj poskušajte poskrbeti zase in za svoje dobro počutje, pravi Teja Bandel Castro.

6. Poiščite in ponudite podporo

Obrnite se na svojo družino, sorodnike, prijatelje in druge, s katerimi si lahko ponudite medsebojno pomoč, svetuje Teja Bandel Castro. Komunicirajte jasno in mirno, bodite osredotočeni na dobro in pozitivno, pozorni bodite na čustva in mnenja drugih, postavite si skupne cilje in sproti rešujte težave.

Žan Lep pravi, da večini ljudi koristi, če se lahko o skrbeh s kom pogovorijo, težavno pa je lahko, če jih pestijo stvari, na katere sami nimajo vpliva. »V tem primeru je lahko bolje, da se izogibajo ruminaciji, pretiranemu razmišljanju o problemu, in se poskušajo osredotočiti na pozitivnejše plati življenja ali iskanje alternativnih možnosti,« svetuje. Prav tako čustveno obremenjujoči so lahko tudi stiki s posamezniki, ki so zelo prestrašeni, negativno usmerjeni. »Če na primer zaznamo, da smo po druženju s tako osebo čustveno izčrpani, morda prestrašeni, je to smiselno nasloviti in se ob naslednjem srečanju pogovarjati tudi o lahkotnejših temah,« je konkreten sogovornik. Opozori, da moramo biti tudi sami občutljivi za okolico, da ne smemo pozabiti na babico, ki živi sama, na soseda, ki je v karanteni in ne sme v trgovino, niti na prijateljico, ki se je razšla s fantom in izgubila službo …

7. Sprostite se in pozitivne navade obdržite tudi v prihodnje

Uporabite že uveljavljene tehnike sproščanja: trebušno dihanje, druge vrste telesnih relaksacij, meditacijo, telesno aktivnost. »Medtem ko nekaterim situacija zaradi novega koronavirusa predstavlja izredno negativno stanje, drugi poročajo, da so pojav koronavirusa in spremljajoče ukrepe zaznali celo pozitivno, kot priložnost za rast,« pove Žan Lep. Doda, da je marsikdo ugotovil, da jim spremenjen način življenja v (samo)izolaciji morda ponuja več časa za ukvarjanje s hobiji, da se lahko sprostijo s športno dejavnostjo, sprehodom v naravi. »Vse to so navade, ki bi jih veljalo obdržati tudi v prihodnje,« poudari.

 

Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje 2020

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 47 times, 1 visits today)