Alkohol v času COVID-19 in kako se s stresom spoprijeti na zdrav način

23 novembra, 2020

Čas koronavirusa (COVID-19) je za marsikoga izmed nas čas neznanega in čas, ko se zavemo, da vsega ne moremo popolnoma nadzorovati. Nepredvidljiv je tako razvoj situacije, kakor tudi njeno trajanje. Vse to pa v marsikom lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti … ter povzroča stres.

Kadar se znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne, zaskrbljene, ponavadi pomislimo na načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, ga prekinili ali ustavili.V naši družbi, ki jo včasih poimenujemo kar »mokra kultura«, v zgoraj opisanih situacijah tako marsikdo pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo tesnoba, stres, zaskrbljenost in strah izginili.

Zakaj alkohol v času aktualne epidemije ni dobra izbira?

“Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa,” pišejo na spletni strani SOPA.

Večja dovzetnost za okužbo

Na drugi strani pa ima alkohol mnoge negativne učinke, ki se lahko hitro pokažejo. “Pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako lahko hitro vpliva na imunski sistem, saj naj bi bil posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije, posledično okužbe,” navajajo.

Ob teh so sicer najbolj pogosti negativni učinki še: zastrupitev z alkoholom – slabost in bruhanje, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja, motnje ravnotežja, motnje v presojanju, motnje v koordinaciji, motnje v spominu, motnje spanja, motnje v spolnosti, nekritičnost in nasilnost. K temu lahko prištejemo še poškodbe zaradi padcev in nesreč, nezaščitene spolne odnose in spolne zlorabe.

Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism so v letu 2015 izdali posebno številko revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili povezavi med rabo alkohola in vplivom na imunski sistem, kot je na primer višja dovzetnost za pljučnico.

Ugotovili so, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami. Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji.

Če je koronavirusu (COVID-19) pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v sposobnosti imunske obrambe telesa pred omenjeno boleznijo. Ugotavljajo, da je za uspeh običajne kemoterapije ključnega pomena popolnoma delujoč imunski sistem. Klinično upravljanje vseh teh stanj je lahko zahtevnejše pri posameznikih, ki zlorabljajo alkohol, zaradi sočasne imunske oslabitve.

Tudi dolgoročne posledice

Poleg negativnih kratkoročnih posledic ima pitje alkohola tudi mnoge dolgoročne negativne posledice. Predstavlja lahko tveganje za razvoj bolezni na področju duševnega zdravja (npr. občutek tesnobnosti, brezupa, odtujenosti ali brezizhodnosti, pojav demence in alkoholnih psihotičnih motenj ter nasilja) (6), prav tako pa pitje alkohola predstavlja vzročno komponento za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj (npr. rakava obolenja, mišično-skeletna obolenja, srčno žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil …) in poškodb. Med njimi tudi zasvojenost z alkoholom.

Čas koronavirusa za marsikaterega posameznika predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi. Je namreč čas, ki od nas zahteva ostajanje doma in posledično preživljanje dodatnega časa z družino. Četudi se tega veselimo, lahko intenzivnost in povečan čas preživljanja skupaj predstavljata tudi dodaten stres. “Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkoholnih pijač vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar posledično vpliva na vse člane družine. Lahko se namreč poslabša komunikacija med družinskimi člani in poveča število konfliktov v družini, poraste lahko družinsko nasilje,” poudarjajo na SOPA.

Kakšna pa je alternativa?

Kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo? Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani pripravil kar nekaj informacij na temo ohranjanja duševnega zdravja v času epidemije.

Kako obvladati stres in zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako skušati ostati mirni ali pa se pomiriti? Opremimo se z relevantnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje, bodimo strpni do sebe in soljudi. Kot zelo učinkovite pri sproščanju so se za marsikoga izkazale tudi dihalne vaje.

Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore.

Več o alkoholu, alkoholni problematiki, o vzorcih pitja alkohola in posledicah, ki jih tvegano in škodljivo pitje prinaša, si lahko preberete na sopa.si

Nazaj na kategorijo zdravje.
(Visited 98 times, 1 visits today)