Žvižgavka je družabna rastlinojeda raca, ki se v velikih jatah, podobno kot gosi, pase na traviščih ob jezerih in rekah.
Pri samcu žvižgavke (Anas penelope) je na daleč vidno rumenkasto obarvano čelo in teme, ostali del glave pa je kostanjevo rjav. Hrbet in boki so sivi, prsi so umazano rožnato obarvane, trebuh pa je bel. Na krilih ima širok bel pas, tik nad kovinsko zelenim zrcalom, nekaj beline pa ima še pred črnim repom. Medtem ko je kljun modrikasto siv s črno konico.
Samica je manj vpadljivih barv: boki, prsi, vrat in glava so temno rjavi. Glavo krasijo drobne črne pege, okoli oči ima temnejšo liso. Krila so siva, rjava in črna, ob repu pa se pokaže nekaj umazano bele barve. Tudi samica ima modrikasto črn kljun s črno konico, po katerem se loči od ostalih vrst rac.
Pred zimo na severu se žvižgavka umakne v toplejše kraje
Žvižgavka je dobila ime po melodičnih žvižgih samcev, ki na jezercih obdanih z barji ali travišči na daljnem severu s kratkim »uiiiu«, kliče samico. Večina žvižgavk gnezdi v Rusiji in Skandinaviji, od koder se pred zimo umaknejo v toplejše kraje v Aziji, Afriki in Sredozemlju.
Vir: Notranjski regijski park
