Čopasta sinica velja za gozdno vrsto, ki se največkrat pojavlja v iglastih in mešanih gozdovih, a pogosto prileti tudi v parke in na krmilnice.
Opazujemo jo lahko na smrekah in borovcih, kjer stika za pajki, majhnimi žuželkami in njihovimi ličinkami. Jeseni in pozimi se hrani tudi s semeni iglavcev.
Črno bel čop na glavi čopaste sinice ji je dal ime
Odrasli osebki čopaste sinice (Lophophanes cristatus) so zelo prepoznavni po značilnem črno-belem čopu na glavi, ki ga lahko zloži, a večino časa je štrleč in rahlo ukrivljen. Glava je sivkastobele barve, z ozkim črnim “ovratnikom”, ki poteka od grla do hrbta.
Za ptico sta značilni črna zaočesna in lična proga, medtem ko so lica rahlo marogasta, oči pa temnordeče. Kratek koničast kljun je temne barve. Hrbet in peruti so sivorjavi, boki in zadnji del trebuha so nežno kremasti, prsi in sprednji del trebuha pa bele barve. Rep je sivorjav, noge pa modrosive.
Gnezdi v starih deblih
Gnezdo si čopasta sinica izdolbe sama v trhlih in starih deblih, ki ga obloži z mahom, lišaji in puhom. Samica vanj znese od štiri do osem lisastih jajc, ki jih vali do 16 dni. V tem času ji samček prinaša hrano. Mladiči so gnezdomci in jih starši hranijo dobre tri tedne.
Preberite tudi več o veliki sinici:
Vir: Urbanatura