Site icon Eko Dežela

Po 46.000 letih v ledu je oživel: odkrili izjemno sposobnost preživetja

stock.adobe.com

Prav to se je zgodilo z drobno ogorčico, ki so jo raziskovalci odkrili v sibirskem permafrostu.

Odkritje, ki je leta 2023 pritegnilo pozornost svetovne znanstvene javnosti, je znova zaokrožilo po družbenih omrežjih. Čeprav ne gre za novo raziskavo, ostaja eden najbolj osupljivih dokumentiranih primerov dolgotrajnega preživetja živali v skoraj popolnoma ustavljenem življenjskem stanju.

Zamrznjena več deset tisoč let

Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri so sodelovali tudi znanstveniki nemškega Inštituta Max Planck, je preučevala ogorčice, najdene v sibirskem permafrostu na območju reke Kolime.

Z radiokarbonskim datiranjem rastlinskih ostankov iz istega zamrznjenega rova so ocenili, da je bil material star približno 46.000 let.

Ogorčice so po odtajanju ponovno postale aktivne, se hranile in razmnoževale. Raziskovalci so z analizo njihovega genoma ugotovili, da pripadajo dotlej nepoznani vrsti, ki so jo poimenovali Panagrolaimus kolymaensis.

stock.adobe.com

Kako je mogoče preživeti 46.000 let brez hrane in vode in kisika?

Odgovor se skriva v kriptobiozi, posebnem fiziološkem stanju, v katerem organizem svoje življenjske procese zmanjša na komaj zaznavno raven.

V takšnem stanju lahko nekatere drobne živali preživijo razmere, ki bi bile za večino drugih organizmov smrtonosne, vključno z ekstremnim mrazom in pomanjkanjem vode.

Raziskovalci so ugotovili, da ima sibirska ogorčica nekatere podobne mehanizme preživetja kot dobro raziskana ogorčica Caenorhabditis elegans.

Pomembno vlogo ima sladkor trehaloza, ki pomaga zaščititi celice pred poškodbami med izsuševanjem in zamrzovanjem.

Kaj odkritje pove o življenju na Zemlji?

Raziskava odpira vprašanja o mejah preživetja večceličnih organizmov. Kaže, da lahko nekatere živali v ustreznih razmerah preživijo bistveno dlje, kot so znanstveniki nekoč predvidevali.

Hkrati je pomembna za razumevanje prilagoditev na ekstremne okoljske razmere in mehanizmov zaščite celic.

Ob segrevanju podnebja in odtajanju permafrosta postajajo takšna odkritja še posebej zanimiva. Zamrznjena tla namreč hranijo ostanke organizmov, mikroorganizme in druge biološke materiale iz davne preteklosti.

Exit mobile version