Država, ki je bila nekoč zaradi izkopavanja fosfatov med najbogatejšimi na svetu po prihodku na prebivalca, danes spada med države z najvišjimi stopnjami debelosti in sladkorne bolezni.
In med obema pojavoma je neposredna povezava.
Bogastvo iz fosfatov je pustilo osiromašeno krajino
Na začetku 20. stoletja so na Nauruju odkrili bogata nahajališča fosfatov, ki so ena ključnih surovin za proizvodnjo mineralnih gnojil. Desetletja intenzivnega površinskega rudarjenja so državi prinesla izjemno gospodarsko rast.
A ceno so plačali kasneje. Visoko.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) navaja, da je več kot stoletje izkopavanja fosfatov močno škodilo notranjosti otoka. Rodovitna prst je bila odstranjena, za njo pa so ostali ostri apnenčasti osamelci, na katerih je kmetovanje skoraj nemogoče.
Po podatkih popisa prebivalstva Nauruja iz leta 2021 je bilo zaradi rudarjenja uničenih približno 80 odstotkov površine otoka, ki danes brez obsežne sanacije ni primerna za obdelovanje.
Od domače hrane do uvoženih izdelkov
Pred začetkom fosfatne mrzlice so prebivalci živeli predvsem od ribolova ter pridelave kokosov, kruhovca, banan, pandanusa in različnih korenovk.
FAO pojasnjuje, da sta za pridelavo hrane primerna le še ozek obalni pas in območje okoli lagune Buada. Zaradi pomanjkanja rodovitnih tal in sladke vode je država močno odvisna od uvoza hrane.
Na trgovskih policah pa prevladujejo živila z dolgim rokom trajanja, kot so konzervirano meso, instant rezanci, beli riž, sladke pijače in različni industrijsko predelani izdelki. Ti so pogosto cenejši in dostopnejši od svežega sadja in zelenjave.
Posledice v zdravju prebivalcev
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da so nenalezljive bolezni, predvsem debelost, sladkorna bolezen in bolezni srca in ožilja, danes glavni vzrok smrti na Nauruju. K temu prispevajo nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti ter velika odvisnost od uvožene predelane hrane.
Po podatkih Svetovne banke ima Nauru najvišjo stopnjo debelosti na svetu, sladkorno bolezen pa ima približno 40 odstotkov prebivalcev, starejših od 45 let.
Raziskovalci, ki preučujejo zdravje prebivalcev pacifiških otoških držav, poudarjajo, da za razmere ni mogoče kriviti zgolj življenjskega sloga posameznikov. V znanstveni reviji Public Health Nutrition so zapisali, da so k današnji epidemiji debelosti pomembno prispevali kolonialna zgodovina, izčrpavanje naravnih virov, gospodarske spremembe in propad tradicionalnega prehranskega sistema.
Zdaj poskušajo obnoviti kmetijstvo
Nauru danes skupaj z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo vlaga v obnovo degradiranih zemljišč, izboljšanje kakovosti tal, razvoj podnebno odpornega kmetijstva ter spodbujanje domačih vrtov.
A primer Nauruja danes številni strokovnjaki navajajo kot opozorilo, da lahko dolgoročno uničevanje rodovitnih zemljišč povzroči posledice, ki segajo daleč preko okolja. Ko država izgubi možnost pridelave lastne hrane, se pogosto spremeni tudi prehrana prebivalcev – s tem pa tudi njihovo zdravje.
Poglejte tudi, katere države EU imajo največ kmetijstkih zemljišč