Ceste, mesta in kmetijske površine očitno niso edini način, kako ljudje vplivamo na divje živali. Obsežna raziskava, v kateri so spremljali več kot 4.500 živali, je pokazala, da lahko že sama prisotnost ljudi pomembno spremeni, kako živali uporabljajo prostor okoli sebe.
Raziskovalci so analizirali gibanje 4.581 sesalcev in ptic 37 različnih vrst po ZDA. Podatke GPS-oddajnikov na živalih so primerjali z anonimiziranimi podatki o lokacijah mobilnih telefonov, s katerimi so lahko ocenili dejansko prisotnost ljudi na posameznem območju. Na ta način so lahko ločili dva vpliva, ki ju je sicer težko obravnavati ločeno: spremembe pokrajine zaradi cest, mest in kmetijstva ter neposredno prisotnost ljudi.
Na človeka se je odzvalo več kot 65 % vrst
Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji Science, so pokazali, da je prisotnost ljudi vplivala na uporabo prostora pri več kot 65 odstotkih proučevanih vrst. Pri približno 60 odstotkih vrst, ki so se odzvale na človekove dejavnosti, sta bila vpliva prisotnosti ljudi in spremenjene pokrajine med seboj povezana. Živali so se na ljudi praviloma močneje odzivale v manj spremenjenih habitatih.
To pomeni, da je lahko prisotnost obiskovalcev posebej pomemben dejavnik prav v območjih, ki jih sicer dojemamo kot dobro ohranjena.
Vse živali pa se ljudem niso umikale na enak način
Raziskovalci so ugotovili velike razlike med posameznimi vrstami.
Volkovi so denimo ob večji prisotnosti ljudi uporabljali večje območje, medtem ko so bili odzivi belorepih jelenov drugačni.
»Živali so prizadete tako zaradi neposredne prisotnosti ljudi kot zaradi sprememb fizičnega okolja, kot sta kmetijstvo in urbanizacija,« je pojasnil Walter Jetz z Univerze Yale.
Raziskava je po njegovih besedah prvič v tako velikem merilu neposredno proučila oba vpliva – vsakega posebej in njuno skupno delovanje.
Raziskovalci zato opozarjajo, da za varovanje divjih živali morda ni dovolj zgolj ohranjanje njihovega življenjskega prostora. Pomembno je tudi, koliko ljudi vanj prihaja in kdaj, pri ukrepih pa je treba upoštevati, da se različne vrste na našo prisotnost odzivajo zelo različno.
Tudi zato so izrednega pomena t.i. mirna območja.