Po poročanju nemških medijev je šlo za rumenega škorpijona vrste Leiurus quinquestriatus, ki sodi med najbolj strupene škorpijone na svetu.
To sicer ne pomeni, da je njegov pik za človeka smrtonosen. Nevarnost ni odvisna le od vrste, temveč tudi od količine vbrizganega strupa, starosti in zdravstvenega stanja človeka ter dostopnosti zdravstvene pomoči. V primeru iz Düsseldorfa 52-letna turistka po navedbah letališča ni bila življenjsko ogrožena, so jo pa odpeljali v bolnišnico.
Znanstveni pregled škorpijonov je med več kot 2.200 znanimi vrstami kot medicinsko pomembne opredelil 104, pri 32 pa so bili potrjeni primeri hudih posledic za človeka.
Naslednjih deset zato ni stroga lestvica po smrtonosnosti, temveč izbor vrst, ki zaradi moči strupa in dokumentiranih hudih zastrupitev sodijo med najnevarnejše za človeka.
Deseterica strupenih škorpijonov
1. Indijski rdeči škorpijon (Hottentotta tamulus)
Živi predvsem v Indiji in drugih delih indijske podceline. Njegov strup deluje predvsem na živčevje in srčno-žilni sistem, vrsta pa je povezana s hudimi in življenjsko nevarnimi zastrupitvami. Novejši sistematični pregled hudih zapletov po pikih škorpijonov jo – pod starejšim imenom Mesobuthus tamulus – izpostavlja kot vrsto, najpogosteje povezano z življenjsko nevarnimi izidi.
2. Rumeni škorpijon oziroma deathstalker (Leiurus quinquestriatus)
Prav ta vrsta naj bi pičila turistko na letališču v Düsseldorfu. Razširjena je predvsem v severni Afriki in delih Bližnjega vzhoda. Svetovna zdravstvena organizacija navaja njeno prisotnost med drugim v severni Afriki, Jordaniji, Libanonu, Savdski Arabiji, Siriji in Turčiji.
Velja za enega najbolj strupenih škorpijonov na svetu, vendar pik pri odraslem človeku praviloma ni smrtonosen. Huda zastrupitev lahko povzroči nevrološke motnje in nevarne srčno-žilne zaplete, tveganje pa je večje predvsem pri otrocih in drugih ranljivih ljudeh. WHO med možnimi najtežjimi posledicami navaja tudi srčno-žilni kolaps in smrt.
3. Saharski debelorepi škorpijon (Androctonus australis)
Najdemo ga predvsem v severni Afriki, kjer živi v suhih in puščavskih območjih. Rod Androctonus vključuje več škorpijonov, pomembnih z vidika zdravja ljudi, njihov strup pa lahko povzroči hude nevrološke in srčno-žilne simptome. Znanstveni pregledi rod uvrščajo med najpomembnejše nevarne skupine škorpijonov severne Afrike.
4. Arabski debelorepi škorpijon (Androctonus crassicauda)
Razširjen je na Bližnjem vzhodu in v delih severne Afrike, posebej dobro pa je dokumentiran v Iranu. Tam ga raziskovalci skupaj z vrsto Hemiscorpius lepturus uvrščajo med najnevarnejše škorpijone v državi. Dokumentirani so tudi smrtni primeri.
5. Maroški debelorepi škorpijon (Androctonus mauretanicus)
Ta temno obarvani škorpijon je značilen predvsem za severozahodno Afriko, zlasti Maroko. Spada v isti nevarni rod Androctonus, katerega predstavniki imajo razmeroma močan nevrotoksičen strup. Družina Buthidae, kamor sodi, vključuje večino škorpijonov, ki so z medicinskega vidika najpomembnejši za človeka.
6. Brazilski rumeni škorpijon (Tityus serrulatus)
Eden najpomembnejših nevarnih škorpijonov Južne Amerike, še posebej Brazilije. Vrste rodu Tityus povzročajo številne zastrupitve ljudi, pri T. serrulatus pa so dokumentirani smrtni primeri. Posebej ogroženi so otroci.
7. Južnoafriški debelorepi škorpijon (Parabuthus transvaalicus)
Živi v Južni Afriki, Bocvani, Mozambiku in Zimbabveju. Rod Parabuthus vključuje najpomembnejše nevarne škorpijone južne Afrike. P. transvaalicus je velika vrsta z močnim nevrotoksičnim strupom, zato lahko njegov pik zahteva zdravniško pomoč.
8. Arizonski lubadarski škorpijon (Centruroides sculpturatus)
Živi na jugozahodu ZDA in v Mehiki, predvsem na puščavskih območjih. Spada v rod Centruroides, ki vključuje medicinsko pomembne ameriške škorpijone. Njegov pik lahko poleg močne bolečine povzroči nevrološke simptome, hujše zastrupitve pa so nevarnejše za otroke.
9. Hemiscorpius lepturus
Ta nekoliko manj znani škorpijon živi predvsem v Iranu, Iraku in drugih delih Bližnjega vzhoda in je drugačen od večine vrst na seznamu. Njegov strup je predvsem citotoksičen in hemolitičen ter lahko poškoduje kri, tkiva in ledvice.
Posebno nevarno je, da začetni pik lahko povzroči le malo bolečine, resni simptomi pa se pojavijo pozneje. V Iranu vrsta velja za enega najnevarnejših škorpijonov in je povezana tudi s smrtnimi primeri.
10. Sredozemski škorpijon (Buthus occitanus)
Za evropske bralce je zanimiv predvsem zato, ker je rod Buthus prisoten tudi v Sredozemlju, vrsta Buthus occitanus pa ima široko območje razširjenosti. Strupenost posameznih populacij se lahko razlikuje, zato vseh škorpijonov istega videza oziroma rodu ne smemo avtomatično obravnavati kot enako nevarne.
Če vas piči škorpijon?
Če nas piči škorpijon, običajen za Slovenijo in Hrvaško, je pomembno predvsem spremljati simptome. Ob močnem slabšanju počutja, bruhanju, težavah z dihanjem, mišičnih krčih, motnjah zavesti ali drugih sistemskih znakih je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč. Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, saj znanstveni pregledi kažejo, da imajo večje tveganje za resne zaplete.