Vodja projekta VrH Julijcev, Andrej Arih, JZ TNP, je na novinarski konferenci predstavil ključna področja za poletno sezono, s katerimi si prizadevajo zmanjšati pritisk prometa in usmerjati obisk.
“Umirjanje prometa v poletni sezoni je osrednja aktivnost, da živalskemu svetu v obdobju, ko vzgajajo svoje mladiče, zagotovimo mir in varen prostor. Javni prevoz, urejena parkirišča, ki so tudi v naravi omejena, in v nekaterih delih zapornice za časovno omejen dostop so načini, da tem redkim vrstam, s katerimi se lahko pohvali narodni park, zagotovimo mir.”
Arih dodaja, da v šestih planinskih kočah vzpostavljajo tudi informacijske točke za boljše poznavanje vrst, kot so divji petelin, belka, gozdni jereb, triprsti detel, kotorna in dveh vrst dvoživk (velikega pupka in hribskega urha).
Mirne cone in nove zasaditve
Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru so vzpostavili 19 mirnih con. Vse so označene s tablicami, za nekatere pa so zapornice na gozdnih cestah, ki zagotavljajo nadzorovan promet vozil, še posebej v najbolj občutljivem obdobju vzreje mladičev.
Partner projekta VrH Julijcev Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je za varstvo divjega petelina na Pokljuki in Mežakli zasadil 13.000 sadik plodonosne lesne vegetacije, ki je pomemben vir njegove prehrane.
Umirjanje prometa v Triglavskem narodnem parku
Turizem Bohinj v partnerstvu projekta VrH Julijcev vidi priložnost za konkretne rešitve za promet predvsem v poletni sezoni. “Triglavski narodni park je v poletni sezoni eden najbolj obiskanih delov Slovenije. Obiskovanje narave ustrezno načrtujemo za lastno varnost in odgovornost do prostora. Z ustreznim načrtovanjem obiska TNP pomembno prispevamo h kakovosti življenja domačinov, lastni dobri izkušnji in k ohranjanju dragocene naravne dediščine edinega nacionalnega parka v Sloveniji,” je pojasnil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe. Spodbudam za več uporabe sredstev trajnostne mobilnosti se pridružujejo tudi na Planinski zvezi Slovenije.
