Avtor ur; foto: adobestock 12:17 pop TURIZEM

Skupaj za Alpe: ohraniti, povezati in obnoviti, toda kako?

V sklopu predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji v obdobju 2023–2024 v Kranjski Gori potekata dvodnevna mednarodna konferenca o alpski biotski raznovrstnosti in Forum Alpinum 2024, pod skupnim naslovom Skupaj za Alpe: ohraniti, povezati in obnoviti.

Slovensko predsedstvo je na konferenci predstavilo poročilo z glavnimi stebri, za katere bodo države alpskega loka oblikovale skupne aktivnosti kot prispevek k izvajanju Globalnega okvira Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejetega leta 2022.

Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji je že v drugi polovici svojega mandata, v okviru katerega je poleg kakovosti življenja in okoljskega izobraževanja s poudarkom na podnebnih spremembah, med prioritete vključena tudi biotska raznovrstnost.

Državni sekretar z Ministrstva za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek je v uvodnem nagovoru predstavil ministrstvo kot nosilca številnih področij, ki so med seboj tesno povezana in prepletena: “Pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ima tudi prostorsko načrtovanje, zlasti strateško načrtovanje, ki mora različne sektorje pripeljati na isti imenovalec. To je eden ključnih instrumentov za udejanjanje različnih družbenih ciljev in potreb v prostoru, saj je prostor omejena dobrina in ima njegovo načrtovanje medsektorski značaj. Pomeni, da združuje potrebe različnih resorjev, vključno z varstvenimi, z nalogo, da jih uskladi v konkretnem prostoru.”

Sodelovanje je ključno

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2020 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja, ki vsebuje tudi ukrepe za izvajanje globalnega okvira Konvencije o biološki raznovrstnosti in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Poleg izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove habitatov in ekosistemov, izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij. Pri tem je ključno sodelovanje lokalnih skupnosti, regionalnih razvojnih agencij, zasebnih zavodov, raziskovalnih inštitucij, upravljavcev zavarovanih območij, ministrstev in drugih.

Obnova vsaj 30 % celinskih vodnih ekosistemov bo v Alpah velik izziv

Globalni dogovor med ključnimi cilji določa zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih površin, pomembnih za biotsko raznovrstnost, ter obnovo vsaj 30 odstotkov degradiranih celinskih vodnih ekosistemov do leta 2030, kar bo v Alpah velik izziv. Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti moramo zagotavljati tudi z ukrepi za blaženje posledic podnebnih sprememb in zmanjšanjem vpliva invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost.

V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 ogroženih, zavarovanih pa je več kot 1.100 vrst. Območja Nature 2000 pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države, kar je največ med vsemi državami članicami EU. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo več kot 10 odstotkov vseh vrst in habitatnih tipov v EU, medtem ko ostala zavarovana območja prekrivajo 14 odstotkov površine.

(Visited 25 times, 1 visits today)
Close