V Slovenskem etnografskem muzeju je od 6. oktobra na ogled nova občasna razstava Sadni spomini in zgodbe slovenskih sadovnjakov, ki v ospredje postavlja znanje, navade in spomine, povezane z drevesi in sadovnjaki, ter ljudi, ki so jih čez generacije sadili, negovali in ohranjali.
Sadno drevo je bilo nekoč pomemben del vsakdanjega življenja. Sajenje, cepljenje, obrezovanje, obiranje in druga opravila so se ponavljala iz leta v leto ter narekovala ritem življenja na podeželju. Pri delu so se srečevali družinski člani, sosedje in širše skupnosti, znanje o posameznih sortah in načinih pridelave pa se je pogosto prenašalo iz roda v rod. Stara drevesa so zato več kot le vir sadja – lahko so tudi živi spomeniki ljudi, krajev in dogodkov, ki so se zapisali v spomin skupnosti.
Celovit vpogled v utrip sadovnjaka
Razstava avtorjev Barbare Sosič in Mihe Špička iz Slovenskega etnografskega muzeja povezuje etnografsko muzejsko gradivo z dokumentarno-umetniškimi fotografijami Gregorja Božiča, režiserja, fotografa in prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2026.
Med razstavljenim gradivom so fotografije in risbe s sadjarskimi prizori ter na terenu zabeležena pričevanja sadjarjev, ki jih hrani dokumentacija muzeja. Dopolnjujejo jih nekdanja sadjarska orodja in naprave iz muzejske zbirke, katerih obrabljenost pripoveduje svojo zgodbo: zbrušena rezila in obrabljeni ročaji pričajo o desetletjih dela in skrbi za sadno drevje. Vse te zgodbe se slikovito prepletajo s prizori sadnih dreves in sadežev, kot so nagovorila Gregorja Božiča v opusu Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času.
Naklonjenost do obrti, ki žari iz fotografij
Gregor Božič je med letoma 2019 in 2021 obiskoval sadjarska območja v Sloveniji, Belgiji, Franciji in Italiji. Zanimali so ga zimski sadovnjaki, drevesa, plodovi, kraji in predvsem ljudje, ki zanje skrbijo. Njegov pogled ne ostaja pri sadju kot naravnem objektu, temveč raziskuje odnos med človekom, drevesom in prostorom ter znanje, ki se ohranja čez generacije.
Božič se s starimi sortami ukvarja tudi raziskovalno. Na Goriškem je s kmetovalci poiskal in ohranil številne sorte, ki so zaradi sprememb v kmetijstvu in gospodarske nedonosnosti skoraj izginile iz pridelave, ter zasadil kolekcijski sadovnjak. Njegovo delo tako povezuje umetnost, raziskovanje in prizadevanja za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Srečanje z avtorji že v soboto
Posebna priložnost za ogled razstave bo v soboto, 10. oktobra, ob 17. uri, ko bo v okviru dneva odprtih vrat En dan. Trije muzeji. Ena ploščad. potekalo srečanje in vodstvo po razstavi z njenimi avtorji. Dogodek, ki ga pripravljajo Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije – Metelkova in +MSUM, je namenjen oživljanju muzejske ploščadi Metelkova in bo ponudil tudi zanimiv spremljevalni program. Vodstvo z avtorji bo priložnost, da obiskovalci razstavo spoznajo skozi zgodbe o predmetih, fotografijah in ljudeh, ki sooblikujejo njeno vsebino.
Razstava Sadni spomini in zgodbe slovenskih sadovnjakov bo v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled do 14. februarja 2027.