Zimski vrt: Prostor za druženje in uživanje

21 aprila, 2021
Samo Kranjec

Pravilno projektiran in montiran zimski vrt lahko estetsko obogati objekt, stanovalcem pa ponudi dodatne bivalne možnosti.

»Zimski vrtovi v večini primerov niso namenjeni stalnemu bivanju, zato so bivalne zahteve pri njih manj zahtevne, kot to velja za notranjost stavb. Ker vanje ljudje pogosto pozimi shranjujejo okrasne rastline, je lahko tudi temperatura zraka v njih nižja, relativna vlaga pa višja. Pri novih stanovanjskih hišah si lastniki najpogosteje omislijo zimski vrt kot podaljšek dnevne sobe, v katerem se počutijo povezane z naravo, pri prenovah obstoječih objektov pa si z njim najpogosteje želijo zagotoviti več svetlobe in toplote v notranjosti hiše,« razlaga mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec mreže ENSVET.

Bojan Povh iz družbe MCA zimski vrtovi poudari, da je vsak zimski vrt zgodba zase, zato je v prvi fazi nujno potreben ogled same lokacije, pomembne pa so tudi želje naročnika. »Da se izognemo nesporazumom in napačnim odločitvam, vsaki stranki brezplačno narišemo 3D-skico predvidenega zimskega vrta. Čeprav nam to vzame veliko časa, je edina prava pot za načrtovanje zimskega vrta,« razlaga Povh.

 

Skrb za energetsko učinkovitost

Peter Petrovčič pravi, da premišljeno načrtovanje, izbira konstrukcije in zasteklitve ter strokovna izvedba lahko pripomorejo tudi k prihrankom energije za ogrevanje doma, zlasti v prehodnih delih leta. Pri energijski bilanci zimskega vrta so najpomembnejši njegova orientacija, izbira kakovostnih stekel in okenskih profilov, ustrezno senčenje in zračenje.

Sodobni zimski vrtovi so po Petrovčičevih besedah zasnovani tako, da se poleti ne pregrevajo in pozimi pretirano ne ohlajajo. Razmere v notranjosti vrta so zaradi velikih steklenih površin zelo odvisne od zunanjih temperatur in osončenosti. V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali steklo toplote ne more akumulirati in pozneje oddajati, temveč jo lahko le prepušča.

Enako kot pri oknih velja tudi za zimske vrtove, da je pri načrtovanju treba izbrati ustrezne konstrukcijske profile, ki bodo zagotavljali tesnjenje in toplotno izolativne lastnosti. »Zasteklitev naj bo dvo- ali trislojna, medstekelni prostori polnjeni z inertnim plinom, toplotna prehodnost zunanjih površin zimskega vrta pa naj se okvirno giblje od 0,9 do 1,1 W/m2K. Poleg navedenega je pomembna tudi količina sončnega sevanja, ki ga prepušča steklo in dodatno ogreva prostor. Stopnja prepustnosti je odvisna od posebnih nanosov na steklu. Skozi najmočnejša odbojna stekla za zimske vrtove preide v notranjost le 15 odstotkov sončnih žarkov, vgrajujejo pa se tudi takšna, ki prepuščajo 50 odstotkov,« razlaga Peter Petrovčič.

Bojan Povh pa pravi, da je odločitev, ali naj bo zasteklitev dvoslojna ali trislojna odvisna od namena uporabe zimskega vrta. Če bo zimski vrt dodatna bivalna enota, moramo vsekakor dati trislojna stekla in primerno streho.

Arhitektka dr. Vesna Žegarac Leskovar, izredna profesorica na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, razlaga, da se pri zimskih vrtovih investitorji velikokrat odločajo za manj kakovostno zasteklitev, kar zadostuje, če je vrt z izolacijskimi elementi (zidom ali vrati) ločen od objekta. Pozimi lahko v njem npr. z odpiranjem vrat v notranji prostor reguliramo prejete toplotne dobitke. »Zelo slabo bi bilo, če bi se pri dobri nizkoenergijski ali pasivni hiši investitor pri zimskem vrtu odločil za slabo stavbno pohištvo in bi ta bil neposredno vezan na objekt, brez vmesne izolacijske cone,« razlaga sogovornica.

Peter Petrovčič še pojasni, da skozi konstrukcijske profile, ki so pri zimskih vrtovih zaradi lažjega vzdrževanja in odpornosti na dež predvsem v ALU in PVC izvedbi, prehaja v primerjavi s stavbnimi okni več toplote. Taki profili imajo toplotno prehodnost od 1,3 do 1,7 W/m2K, zato morajo biti čim ožji, saj je s tem delež njihove površine manjši. V prerezu so sestavljeni iz številnih komor, ne glede na material ali njihovo kombinacijo pa so narejeni tako, da imajo prekinjene toplotne mostove.

 

Potreba po senčenju

»Z deležem sončnega sevanja, ki ga prepušča zasteklitev, je močno povezana tudi potreba po senčenju. Pregrevanje zimskega vrta lahko preprečijo le zunanja senčila, pri čemer jih je priporočljivo vključiti že v načrt oziroma naročilo in zanje uporabiti tipske konstrukcijske profile, ki se skladajo z ostalimi profili. Za senčenje vertikalnih delov so primerne zunanje žaluzije, ki preprečujejo segrevanje steklenih površin, poleg tega pa povečajo zvočno izolativnost. Za strešni del pa so primerne strešne tende, ki lahko odbijajo tudi do 95 odstotkov sončne energije in so na voljo v pestri paleti barv. Dviganje in spuščanje senčil se lahko izvaja ročno, lahko pa se vgradi tudi električni pogon v kombinaciji z različnimi regulacijami – vremensko, vetrno in svetlobno,« razlaga Peter Petrovčič.

 

Ključ do uspeha je dobro načrtovanje

»Sama priprava in montaža zimskega vrta je najbolj odvisna od prvega koraka – načrtovanja. Če se naročniku ponudi najboljša rešitev zanj in se ta pravilno predstavi, gre naprej kar samo od sebe. Po opravljenih meritvah se narišejo zelo podrobni načrti, po katerih se lahko pravilno pripravijo vsi potrebni materiali, ti načrti pa so v veliko pomoč tudi pri montaži. Je pa pomembno, da so izvajalske ekipe vešče tega dela in ga opravijo rutinirano,« pravi Bojan Povh iz družbe MCA zimski vrtovi.

 

Prezračevanje in ogrevanje zimskih vrtov

Zimski vrt mora imeti tudi ustrezno urejeno prezračevanje, ki ga pomaga ohladiti, zagotavlja izmenjavo zraka in preprečuje nabiranje kondenza. Mogoče je izbrati med naravnim prezračevanjem z odpiranjem oken in različnimi umetnimi sistemi zračenja z motorjem ali samodejno izmenjavo zraka. Z energetskega vidika so najbolj primerne naprave z vračanjem toplote odpadnega zraka, ki imajo po možnosti vgrajeno tudi uravnavanje zračne vlage in obvod vstopajočega zraka mimo toplotnega izmenjevalca (by-pass) za pasivno hlajenje v poletnih nočeh.

Po Petrovčičevih besedah je potreba po dodatnem ogrevanju zimskega vrta odvisna od toplotnih dobitkov, ki jih omogočajo trajanje osončenosti, izbira zasteklitve in izvedba vrta. »Najbolj prijetno bivanje zagotavlja talno gretje, nameščeno med talno izolacijo in talno oblogo zimskega vrta. Ker se namreč mrzel zrak spušča, je priporočljiv stalen izvor toplote pri tleh. Seveda so mogoče tudi druge oblike ogreval, saj veljajo pri ogrevanju zimskega vrta enaka načela kot pri drugih prostorih.«

(Visited 91 times, 5 visits today)