Notranjo opremo načrtujmo že, ko načrtujemo gradnjo

21 aprila, 2021
Vesna Bizjak

Načrtovanja notranje opreme se moramo lotiti že v fazi načrtovanja gradnje. Da bodo prostori opremljeni po naših željah in notranja oprema usklajena s samo stavbo in inštalacijami, moramo poskrbeti za to, da dovolj pozornosti namenimo projektni dokumentaciji, četudi se gradnje lotimo z lastnimi rokami. Sicer pa nam pri vsem tem pomagajo strokovnjaki.

Da kakršen koli poseg v prostor terja predhodno načrtovanje, uvodoma poudari izr. prof. dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani: »Gre za zelo odgovorne in ekonomsko obsežne posege, ki imajo lahko ob neustreznem načrtovanju usodne posledice za naročnika in uporabnika. Zato je pomembno, da opreme prostorov ne izbiramo v trgovini, in šele ob prihodu domov spoznamo, da je prevelika, neustrezna ali neprimerna za naše prostore. Načrtovanje opreme prostorov je lahko zato zelo preprosto – zgolj pregled in izbira ustreznih artiklov iz kataloga ali zelo kompleksno – natančna izdelava podrobnih načrtov za mizarja in druge obrtnike. O tem se mora seveda odločiti vsak posameznik glede na svoja pričakovanja, potrebe in velikokrat tudi ekonomske zmožnosti.«

 

Investitor, projektant, izvajalec, nadzornik

V postopku gradnje sodelujejo: investitor, projektant, nadzornik, izvajalec. »Zadnji trije morajo imeti za izvajanje dejavnosti pooblastila oziroma dovoljenja stanovskih organizacij. Ne glede na dejstvo, da lahko investitor zgradbo, ki bo namenjena njegovi lastni rabi, izvaja sam, ga to ne odvezuje vse skrbnosti in zavezanosti veljavni zakonodaji pri gradnji,« uvodoma poudarja dr. Bojan Čas s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Pred začetkom gradnje mora na pristojni UE gradnjo prijaviti, prav tako mora prijaviti gradbišče na pristojnem Inšpektoratu za delo RS.

»Gradnjo mora nadzirati nadzornik. Tudi v primeru ‘samograditeljstva’ je obvezno voditi gradbeni dnevnik, pred vgradnjo materialov pa je treba zagotoviti, da izpolnjujejo prav vse z zakonodajo predpisane zahteve. Po končani gradnji je poleg dokumentacije faze PID treba izdelati tudi Dokumentacijo o zanesljivosti objekta (DZO), ki jo poleg izvajalca podpišeta tudi projektant in nadzornik. Na podlagi navedene dokumentacije je za objekt, ki ga je investitor sicer zgradil sam, mogoče pridobiti uporabno dovoljenje,« še pojasni.

 

Gradnja v lastni režiji še vedno dovoljena

»Gradbeni zakon v 3. členu navaja: »Investitor je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam.«

 

 

Arhitekt

Glede na vrsto gradnje pri projektu sodelujejo arhitekti in inženirji različnih strok. »Arhitekt oziroma kateri koli drugi inženir je fizična oseba, ki s svojim strokovnim znanjem in kompetencami dela za projektanta,« pojasni izr. prof. dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

 

Inštalacije moramo uskladiti z notranjo opremo

Osnovnih zasnov bodočega opremljanja prostorov se je po besedah Časa treba lotiti že v fazi načrtovanja gradnje, saj le tako lahko dosežemo optimalno izrabo prostorov: »Če investitor sam pristopa k načrtovanju notranje opreme, je smiselno, da se predhodno seznani z osnovnimi merami elementov notranje opreme in temu primerno prilagodi oziroma načrtuje tudi dimenzije/gaberite zgradbe in posameznih prostorov.«

Kako pomembno je načrtovanje notranje opreme, ki je usklajeno z načrtom inštalacij, ponazori na primeru: ko v prostor umestimo posteljo, nam je namreč hitro jasno, kje v prostoru potrebujemo npr. stikala in vtičnice ob nočni omarici. Ali pa, ko v pisarno umestimo pisalno mizo, v kopalnico umivalnik in v kuhinjo štedilnik. Inštalacije namreč potrebujemo točno na tistem mestu, kjer želimo, da so posamezni elementi pohištva nameščeni.

 

Projektni dokumentaciji namenimo dovolj pozornosti

Na terenu izvajalci večkrat ugotavljajo, da popisi gradbeno-obrtniških del, ki so sestavni del projektne dokumentacije, pogosto vključujejo tudi neustrezne postavke, investitorja pa potem v fazi obrtniških del čakajo presenečenja. Pogosto se ob gradnji pokaže neusklajenost posameznih delov projektne dokumentacije, kar posledično vodi do sprememb pri izvajanju del. To pa ima lahko za investitorja negativne posledice – tako finančne kot v smislu želene funkcionalnosti objekta.

Načrt elektroinštalacij je sestavni del dokumentacije za gradnjo stavb. Brez njega gradnja ni dopustna in ne izpolnjuje bistvenih zahtev varne uporabe po določilih gradbene zakonodaje. Inženir elektroinštalacij po besedah dekana Fakultete za arhitekturo s svojim znanjem in licenco jamči, da so inštalacije načrtovane funkcionalno, strokovno ustrezno in varno: »Te pristojnosti in odgovornosti ne smemo prelagati na izvajalca.«

Kot pravi Čas, je smiselno, da je v pogodbi, ki jo pred začetkom gradnje investitor sklene z izvajalci, člen, v katerem izvajalec potrjuje, da je pregledal projektno dokumentacijo in nanjo nima pripomb oziroma se z njo strinja.

Za Slovence je pri izbiri notranje opreme še vedno ključna cena

Na vprašanje, kaj je Slovencem pri notranjem opremljanju najbolj pomembno – videz, funkcionalnost ali kaj tretjega, dekan Fakultete za arhitekturo odgovarja: »Na žalost ne eno, ne drugo. Mislim, da je ključno merilo pri večini še vedno najnižja cena.«

»Pred podpisom pogodbe z izvajalcem je tako pričakovano, da izvajalec podrobno pregleda projektno dokumentacijo in tudi k dokumentaciji priložene popise gradbeno obrtniških del, če sklepamo pogodbo ‘obračun po dejanskih količinah’. Tako se med gradnjo izognemo različnim tolmačenjem rešitev v projektni dokumentaciji, predvsem pa se med gradnjo ne improvizira in ne odstopa od mej strokovno in zakonsko še dovoljenih toleranc,« izrazi svoj osebni pogled Čas. Po njegovih opažanjih investitorji v splošnem izdelavi projektne dokumentacije posvečajo premalo pozornosti.

Sicer veljavna zakonodaja zahteva vodjo projekta, ki skrbi, da so vsi načrti projektne dokumentacije medsebojno usklajeni. »Če je vodja projekta svojo nalogo opravil dobro, potem v fazi gradnje potrebe po usklajevanju načrtov in s tem izvajalcev praktično ni. Da je izvedba skladna z načrti, pa skrbi nadzor,« še doda sogovornik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

 

Digitalna orodja ne morejo nadomestiti ustvarjalnosti

Podobno kot v drugih poklicih je prisotnost digitalnih orodij v arhitekturi vse večja. »Kljub temu pa ta ne morejo nadomestiti ustvarjalnega navdiha, ki ga človek po mnenju številnih teoretikov najlažje izraža s svojim telesom – rokami, glasom ali gibom,« poudarja Blenkuš.

 

Pred gradnjo je treba pregledati okolico in smer neba

Arhitekt Andrej Kregar iz podjetja Kreatif Design podobno opozarja na napake, ki se lahko pripetijo že v fazi načrtovanja gradnje. »Še tako dobro opremljanje prostorov ne more rešiti slabo zasnovanega objekta,« pravi. Na začetku vsakega projekta je zato po njegovih izkušnjah treba pregledati okolico in smer neba ter orientirati bivalne prostore in otroške sobe na jug, na severno stran pa umestiti kopalnice in spalnice. Prav to je po njegovem mnenju temelj vsakega dobrega projekta.

»Poleg naravne osvetlitve pa je pomembna tudi oblika in velikost prostora, v katerega umeščamo pohištvo, saj različne oblike privedejo tudi drugačne razporeditve pohištva,« poudari. »Poleg funkcionalnosti, na katero moramo paziti pri razporejanju elementov, ne smemo pozabiti na oblikovno plat, ki ima drugačna načela oz. pravila, po katerih dosežemo ravnovesje in udobje v prostoru,« doda Kregar. Pomembno je tudi, kako velik je prostor, ki ga opremljamo – če je majhen, je vanj bolj smiselno umestiti svetlo pohištvo, da optično deluje večji. Paziti je treba tudi, da v takšen prostor ne umestimo preveč kosov pohištva in ga tako še bolj utesnimo. »Pri oblikovanju vedno stremimo k vizualnemu ravnotežju, kar pomeni, da s premišljeno razporeditvijo kosov pohištva ustvarimo harmonijo oblik in barv,« svetuje sogovornik.

(Visited 83 times, 4 visits today)