Duševno zdravje je pri starejših osebah neločljivo prepleteno s telesnim. Najpogostejši izvori stiske pri starejših osebah so osamljenost in socialna izključenost, upadanje telesnega funkcioniranja, modernizacija, nizki prihodki in materialna prikrajšanost. Kaj pa pripomore k boljšemu počutju in psihičnemu zdravju?
Ajda Svetelšek, univerzitetna diplomirana psihologinja in strokovna delavka na področju socialnega varstva z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pravi, da so najpogostejši izvori stiske pri starejših osebah osamljenost in socialna izključenost, upadanje telesnega funkcioniranja, potreba po oskrbi ter nizki prihodki in materialna prikrajšanost.
Večina ima premalo socialnih stikov
Po njenih opažanjih se veliko starejših sooča z občutki osamljenosti, ki so posledica pomanjkanja socialnih stikov in socialne izključenosti. Zato je po njenem mnenju nujno, da se vedno trudimo za ohranjanje pozitivnih medosebnih odnosov, predvsem z ljudmi, ki so nam najbolj blizu – življenjski partner, otroci in vnuki. »Poskrbimo, da bomo imeli z ljudmi, ki jih imamo radi, redne in prijetne stike. Povabimo jih na nedeljsko kosilo, pridružimo se jim na izletu, zanimajmo se za to, kar počnejo, delimo z njimi naše pozitivno razpoloženje, ne obremenjujmo jih z našimi vsakodnevnimi negativnimi mislimi. Če poenostavim, čim manj jamrajmo in ne govorimo samo o sebi in o svojih težavah,« pravi strokovnjakinja.
Depresije je pri starejših več in je redko odkrita
»Popolna izolacija hitro privede do depresije, zlorabe alkohola. Vemo, da je depresije pri starejših že tako več, je pogosto spregledana in je pravzaprav posledica staranja. Ob socialni izolaciji pa je teh težav še več, sploh če gre za razrahljane oziroma odsotne družinske vezi. Pogost in nezanemarljiv vzrok je tudi slab socialnoekonomski status,« izpostavlja Ninna Kozorog.
Pomembna je tudi vključenost v širše socialno okolje, saj potrebujemo tudi druženje s prijatelji, znanci in sosedi ter vključenost v dejavnosti, ki nas razbremenijo, razvedrijo in omogočijo našo osebnostno rast. Na inštitutu že vrsto let usposabljajo prostovoljce; ti v svojem lokalnem okolju oblikujejo socialne skupine, ki se redno srečujejo ob različnih temah. »Na voljo je tudi veliko drugih oblik socialnega udejstvovanja – tečajev, izobraževanj, kulturnih prireditev, telovadb, družabnih iger, predavanj, hobijev ipd.,« dodaja Svetelškova.
Področje dolgotrajne oskrbe je pri nas slabo urejeno
»Upadanje telesnega funkcioniranja in potreba po oskrbi pa sta pravzaprav neizogiben izvor stisk,« trdi Svetelškova. »To področje je v Sloveniji slabo urejeno, saj kar 75 % potreb po oskrbovanju pokrijejo družinski člani in drugi neformalni oskrbovalci starejših oseb, pri čemer so deležni premalo priznanja za svoje delo ter malo ali nič finančne in instrumentalne podpore s strani države, delodajalcev in širšega družbenega okolja. Upamo, da bo čim prej sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo vsaj deloma uredil to področje,« pravi.
Sogovornica opaža, da nemalokrat pride do stisk takoj po upokojitvi, saj so pokojnine približno 40 % nižje kot plače v aktivnem obdobju. »Nizka sredstva za preživljanje ovirajo dostojno staranje in nižajo kakovost življenja v poznejših letih,« pojasnjuje.
Osamljenost je precej nevarnejša od debelosti
Šestletna študija britanskih znanstvenikov je po navajanju Guardiana pokazala, da je osamljenost v starosti lahko dvakrat bolj nevarna od debelosti. Znanstveniki so spremljali več kot dva tisoč ljudi, starejših od 50 let. Več kot petina je povedala, da se počutijo osamljeni ves čas. Polovica je najbolj osamljena ob koncih tedna, četrtina se zaradi tega slabo počuti tudi ponoči.
Aktivnosti je treba prilagoditi zmogljivosti telesnih funkcij
»Duševno zdravje je pri starejših osebah neločljivo prepleteno s telesnim,« pravi Svetelškova, kaže pa se v splošnem zadovoljstvu z lastnim življenjem, v doživljanju smisla življenja, v prevladujočem pozitivnem razpoloženju in v zadovoljivem kognitivnem funkcioniranju.
»Na področju telesnega zdravja s staranjem prihaja do postopnih upadov zmogljivosti telesnih funkcij. Ker je to neizogibno, je izjemno pomemben dejavnik duševnega zdravja v starosti to, da tovrstne upade sprejmemo in se jim prilagodimo,« poudari psihologinja. To je po njenem mnenju možno na več načinov – aktivnosti, ki jih želimo izvajati, a jih več ne zmoremo, lahko zamenjamo z drugimi, podobnimi aktivnostmi ali pa poiščemo druge načine za izvajanje te iste aktivnosti, uporabimo pripomočke, prosimo za pomoč svojce in podobno. »Vsekakor pa je neučinkovito, če trmasto vztrajamo pri tej aktivnosti in jo poskušamo izvajati na način, kot smo ga bili vajeni in ob tem ves čas doživljamo neuspehe in frustracije, hkrati pa s slabo voljo vznemirjamo tako sebe kot svoje bližnje,« svetuje.
Raziskave sicer kažejo, da je eden izmed zelo pomembnih dejavnikov duševnega zdravja v starosti prav gibanje. »Tako našemu telesu kot tudi naši duševnosti zadostna količina gibanja zelo koristi. S povečano telesno aktivnostjo pride do ugodnih fizioloških odzivov v telesu in v možganih, ki prinesejo dobro počutje, pozitivno razpoloženje, boljši apetit, kakovostnejše spanje, predvsem pa pozitivne učinke na kronične bolezni,« še pravi sogovornica.
Starejši se niso tako hitro prilagodili na vso novo tehnologijo
Ninna Kozorog, predsednica in ustanovna članica društva Humanitarček, ki pomaga ljudem v stiski, pa poleg osamljenosti opaža, da so najpogostejše stiske povezane tudi z modernizacijo okolja. »Predstavljajte si starostnika, ki kar naenkrat ne more priti do formularjev v knjigarni, ampak so na voljo le na spletu. Računalnik, splet, tiskalnik … Za marsikoga je to nepredstavljiv svet. Ravno zato je se toliko pomembnejše, da bi čim več medgeneracijskih centrov po Sloveniji nudilo pomoč pri premostitvi tega tehnološkega skoka,« pravi.
Stiska, povezana z osamljenostjo, pa je pri starejših po njenih izkušnjah večkrat na visoki ravni. Starejši se po besedah Kozorogove pogosto počutijo odveč in izolirane, izključene, pozabljene od družbe: »Vzrok je hiter tempo življenja mlajše generacije in že prej omenjen tehnološki razvoj.« Za starostnike je stik z ljudmi zelo pomemben, saj na duševno zdravje najbolj vpliva socialna izolacija.
Starejši na kmetijo?
Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo je novembra 2019 zagnal projekt ‘Na kmetijo!’, ki povezuje starostnike s kmeti, ki se zanimajo za razvoj bivanja starejših kot možnost razširitve dejavnosti na kmetijah. Bivanje samostojnih starejših oseb je od 2018 namreč ena od zakonsko določenih možnosti za dopolnilno dejavnost na kmetiji.
V projektu z obiski skupin starejših na kmetijah ugotavljajo potencial za razvoj bivanja starejših oseb, na kakšen način bi tovrstno bivanje lahko vzpostavili, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni (zakonodaja, prilagojena arhitektura itd.), kakšen je interes med lastniki kmetij za razvoj te dopolnilne dejavnosti in seveda tudi med starejšimi osebami za tovrstno obliko bivanja.
Po vsakem obisku ocenijo primernost obiskane kmetije za bivanje starejših. »Odzive starejših bodo jeseni analizirali, a po dosedanjih odzivih je mogoče sklepati, da bi se za bivanje na podeželju lažje odločili tisti, ki prihajajo iz ruralnih območij,« pravijo. To je po njihovem mnenju razumljivo, saj si starejši želijo ostati v okolju, kjer so preživeli večino svojega življenja. Nekateri so izjavili, da bi se odločili za bivanje na kmetiji za krajši čas, npr. preko poletja ali za nekaj mesecev. Starejšim je pomembno tudi, da je v bližini kmetije tudi ostala infrastruktura, da se ne počutijo odrezani od sveta in dogajanja. Med prednostmi bivanja na podeželju pa je večina prepoznala lokalno pridelano hrano, dober zrak, možnosti za sprehode in rekreacijo, umirjeno življenje ipd.
