Pospešiti bo treba v smeri zelene prihodnosti

16 aprila, 2021
Nina Šprohar

Epidemija je močno otežila potek javnega potniškega prometa – upadel je kar za 90 odstotkov, pot do ponovne vzpostavitve prejšnjega stanja pa bo dolga. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost med drugim vključuje trajnost in zeleni prehod, v okviru tega pa so predvidene nekatere spremembe tudi na področju trajnostne mobilnosti.

 

Ukrepi za popularizacijo javnega potniškega prometa učinkujejo

Iz družbe Nomago poročajo o številnih pomembnih korakih pri razvoju mobilnosti in javnega potniškega prometa, ki so jih naredili v zadnjih letih. »Kot pozitivna se je izkazala uvedba enotne vozovnice in hitrih linij, s katerimi smo večja slovenska mesta povezali s prestolnico,« pove sogovornik Sandi Brataševec, izvršni direktor podjetja. Po njegovih pojasnilih tako potniki iz številnih slovenskih mest (Nove Gorice, Celja, Velenja, Kopra, Postojne, Idrije, Zagorja in Slovenj Gradca) lahko brez postankov prispejo v Ljubljano, s čimer so se jim bistveno skrajšali časi potovanja. Pri najbolj oddaljenih krajih bodo potniki letno prihranili od 6 do 7 delovnih tednov.

Sogovornik poudarja tudi pozitiven vpliv na priljubljenost javnega potniškega prometa, ki ga je imela lanska uvedba brezplačnega medkrajevnega javnega potniškega prometa za upokojence, invalide, vojne veterane in dijake oziroma študente s statusom športnika. »Odzivi potnikov so bili zelo pozitivni, ukrep ministrstva za infrastrukturo pa je bil sprejet z odobravanjem,« pojasnjuje direktor. Za nadaljnji razvoj javnega potniškega prometa bo po njegovem mnenju treba razmišljati tudi o uvedbi hitrih linij med ostalimi kraji v Sloveniji in o povečanju frekvenc prevozov, kar bi še izboljšalo uporabniško izkušnjo potnikov in pripomoglo k popularizaciji javnega potniškega prometa v Sloveniji.

 

Do leta 2025 v celoti sodobni potniški vlaki

Na Slovenskih železnicah obveščajo, da bo do konca leta 2022 po slovenskih tirih zapeljalo 52 novih sodobnih vlakov švicarskega proizvajalca Stadler. To bodo poleg 21 dizelskih motornih garnitur tudi električni vlaki, in sicer 21 enonadstropnih in 10 dvonadstropnih. Novi vlaki naj bi v prihodnjih letih omogočili tudi čezmejno regijsko povezovanje proti Avstriji in Hrvaški.

Prvih pet novih dizelskih vlakov je po Sloveniji zapeljalo že decembra lani, in sicer po dolenjski in kamniški progi ter na znova vzpostavljeni kočevski progi. »V Potniškem prometu SŽ smo že začeli testiranje električnega vlaka, v postopku priprav pa je tudi nov razpis za nakup še dodatnih 20 potniških vlakov,« pravijo na Slovenskih železnicah. Do leta 2025 naj bi bil tako potniški vozni park na Slovenskih železnicah celovito posodobljen.

Novi vlaki imajo večje potovalne hitrosti in pospeške, hkrati pa so tudi bolj prostorni in ponujajo več udobja: imajo spuščeno stopnico za lažji vstop, prostore za osebe z omejeno mobilnostjo in posebne toaletne prostore zanje, prostor za najmanj 10 mest za kolesa in vtičnice za polnjenje različnih mobilnih naprav.

 

V načrtu za okrevanje in odpornost je premalo poudarka na javnem potniškem prometu

Ključna vprašanja glede razvoja mobilnosti naslavlja načrt za okrevanje in odpornost, ki so ga sprejeli voditelji držav članic na Evropskem svetu julija 2020. V njem je vključena tudi trajnostna mobilnost, in sicer na področju spodbujanja javnega potniškega prometa, spodbujanja uporabe alternativnih goriv v prometu in spodbujanja naložb v okolju prijazno, predvsem železniško infrastrukturo.

Kot pozitivna se je izkazala uvedba enotne vozovnice in hitrih linij, s katerimi so večja slovenska mesta povezali s prestolnico, pravijo v Nomagu.

»To je sicer dobro, a vseeno menimo, da bi bilo nujno vključiti tudi avtobusni potniški promet. Ob vsej količini sredstev, ki so predvidena v načrtu, je javni potniški promet praktično izpuščen,« pa pravijo v družbi Ljubljanski potniški promet (LPP).

Edina naložba v e-mobilnost je 50 električnih vozil za javno upravo in 50 električnih polnilnic. Predvidena je sicer tudi ustanovitev Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) in pa integracija mestnega – medkrajevnega – železniškega JPP. Vse ostale naložbe z namenskimi sredstvi za trajnostno mobilnost pa so usmerjene v nadgradnjo cestne in železniške infrastrukture.

»Po našem mnenju so za okrevanje gospodarstva, ki upošteva načelo trajnosti, potrebne naložbe za nadaljnji razvoj trajnostnega prometa in za podporo javnemu potniškemu prometu in trajnostnim povezavam, zato je treba osredotočiti naložbe v to področje,« pravijo v LPP.

Javni potniški promet je v času epidemije upadel za 90 odstotkov, zato je cilj družbe v prvi vrsti do leta 2025 vzpostaviti število potnikov na JPP, kot je to bilo pred krizo, nato pa bi ta delež potnikov povečevali.

 

Pričakujejo višja načrtovana sredstva in nadgradnjo obstoječe infrastrukture

»Načrt za okrevanje in odpornost predvideva naložbe, zato pričakujemo, da se bodo za razvoj javnega avtobusnega potniškega prometa načrtovala višja sredstva v ustanovitev primernega upravljavca IJPP, ki vključuje ustrezno opremljenost in programsko opremo, in v nadgradnjo železniške infrastrukture za povečanje zmogljivosti in predvsem intermodalnosti potniškega prometa,« pravijo v LPP.

Poleg tega bi bilo po njihovem treba zagotoviti tudi nepovratna sredstva za elektrifikacijo voznega parka in uvajanje vodika kot pogonskega goriva, kar pa vključuje izgradnjo električnih in vodikovih polnilnic, postavitev elektrolizerjev v sklopu fotovoltaike za proizvodnjo vodika, subvencije za nakup električnih avtobusov in avtobusov s pogonom na vodik. »Vsekakor pričakujemo, da bo država vključila področja, ki so pomembna za prihodnost in vključujejo tudi najnovejše trende trajnostne mobilnosti in zelenih virov,« zaključijo na LPP.

 

Prihodnost je v trajnostni mobilnosti

»Trajnostni razvoj mobilnosti in zeleni prehod je eden izmed ključnih izzivov prihodnjega desetletja ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu,« meni direktor družbe Nomago. Na prehod na zelena vozila, ki jih poganjajo alternativni viri energije, se v podjetju pripravljajo že več let z vlaganjem v pomladitev voznega parka z vozili, ki izpolnjujejo najstrožje okoljevarstvene standarde.

»Že pred časom smo sprožili tudi iniciativo 50:1, prek katere želimo 50 ljudi spraviti na 1 avtobus in s tem 50 avtomobilov s cest,« pove sogovornik. Njihova družba od avgusta 2019 upravlja s krožnim potniškim prometom v BTC City Ljubljana, ki je prvi primer v Sloveniji, ko je bil v posebni linijski promet vključen električni avtobus. Na dolgi rok pa želijo tovrstna vozila vpeljati tudi v javni potniški promet: »Električne avtobuse smo doslej testirali na mednarodni liniji Nova Gorica–Gorica in v Ljubečni pri Celju, večkrat pa smo teste izvajali tudi v mestnem potniškem prometu Nove Gorice.«

V družbi Slovenske železnice računajo na možnost financiranja projektov, ki bi prispevali k trajnostni in okolju prijaznejši mobilnosti in s tem posodobitvi železniškega prevoza nasplošno. »Pri trajnostni mobilnosti gre v tem načrtu za projekte s treh področij, in sicer spodbujanja razvoja javnega potniškega prometa (polnilna infrastruktura in vozila), spodbujanja uporabe alternativnih goriv v prometu in spodbujanja naložb v okolju prijazno, predvsem železniško infrastrukturo,« dodajajo.

(Visited 103 times, 1 visits today)