»Trenutno stanje na področju logistike oziroma nabave najbolje opiše igralec Tom Hanks, ki svoje vloge tradicionalno osredinja okrog logistike in transporta: Oskrba je tačas kot bombonjera – nikoli ne veš, kateri bombon boš dobil,« slikovito opiše asist. dr. Marko Budler z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

V logističnem managementu ostaja še vedno ključni izziv zagotoviti oskrbo s kritičnimi elementi, določenimi kategorijami redkih zemelj in polprevodnikov. »Pri teh ima še posebej velike izzive avtomobilska industrija, ki je znana po pregovorno učinkovitih nabavnikih in logistih, vendar jim tokrat zaradi manjšega deleža povpraševanja (v prometu s polprevodniki predstavljajo med sedem in 12 odstotkov, znatno manj kot industrija elektronskih naprav) preglavice povzroča razmerje moči z dobavitelji,« pojasni Budler.

Pravi, da je na področju transporta s pozitivno konotacijo smiselno izpostaviti povečan interes za multimodalni transport oziroma, poenostavljeno povedano, interes za iskanje različnih načinov izvedbe medcelinskega in regijskega transporta. »Potem ko smo bili priča zastojem v pristaniščih (npr. Long Beach), so nekateri ključni igralci ne le ugotovili možnosti čarterskih ladijskih linij in vstopa v logistično domeno (t. i. disintermediacija), ampak so več posegali tudi po na primer železniškem transportu in konsolidaciji blaga, kjer je bilo to mogoče in stroškovno učinkovito,« pravi strokovnjak.

Kot zanimivo izpostavi tudi področje zalog, kjer se podjetja bolj zavedajo t. i. ‘slack resources’, določene ravni dodatnih virov (onkraj varnostnih zalog) za premagovanje motenj oskrbe, ko se te zgodijo. Ocena na največjem regijskem dogodku Translog 2021 je bila, da je povprečna zasedenost skladiščnih zmogljivosti po Evropi že 90-odstotna.

V ospredje prihaja skrb za okolje

»Transport in logistika sta v zadnjih nekaj letih prešla obdobje korenitih sprememb – od izbire bolj varčnih in ekoloških pogonskih agregatov (Euro 6, električnih) do reorganizacije mobilnosti v mestih s ciljem zmanjševanja škodljivih vplivov izpušnih plinov na življenje prebivalcev,« izpostavi Roman Gumzej. Pravi, da se je v obdobju epidemije mobilnost prebivalcev skoraj prepolovila in sorazmerno se je kakovost zraka v mestih izboljšala, vendar se je ob vračanju v normalnost spet poslabšala – celo pod raven, ki smo jo pred epidemijo že dosegli. »Glavni razlog za to je preferenčna ekskluzivna raba lastnega vozila zaradi strahu pred okužbo. Ta pojav so spremljali tudi v Nemčiji kot izrazito avtomobilski deželi – med epidemijo so zaznali bistven padec števila zastojev na avtocestah, zdaj pa spet beležijo visoke predkoronske številke.«

Profesor je prepričan, da ljudje pred epidemijo transporta in logistike niso dojemali kot kritično infrastrukturo, kar pa se je med epidemijo spremenilo. Ob številnih ukrepih proti širitvi okužb je bila tudi preskrba prebivalstva postavljena v ospredje. »Čeprav ljudje dojemajo epidemijo covida-19 predvsem kot zdravstveno krizo, jo je mogoče obravnavati tudi kot krizo potrošniške družbe in z njo povezanega načina življenja. Tudi ta kriza nudi priložnosti za izboljšave, na primer za prehod iz proizvodnje izdelkov množične potrošnje na proizvodnjo izdelkov po izbiri kupcev – predvsem takšnih, ki bodo ustvarjali manj odpadkov. Gre za izdelke, ki bodo bolj kakovostni, dolgoživi in jih bo po izteku uporabnosti lažje reciklirati,« opozori Gumzej.

(Visited 27 times, 1 visits today)
Close