10:52 pop REVIJA IZOBRAŽEVANJE

Spremembe bi se morale zgoditi že včeraj

Digitalizacija, robotika, umetna inteligenca ter številne druge oblike visoke tehnologije so že povsem običajen del našega poslovnega in zasebnega življenja, slovenski šolarji pa so še vedno deležni šolanja, ki temelji na zahtevah Marije Terezije – naučiti jih je treba branja, pisanja in računanja.

Digitalizacija, robotika, umetna inteligenca ter številne druge oblike visoke tehnologije so že povsem običajen del našega poslovnega in zasebnega življenja, slovenski šolarji pa so še vedno deležni šolanja, ki temelji na zahtevah Marije Terezije – naučiti jih je treba branja, pisanja in računanja.

Predstavniki gospodarstva sicer pravijo, da ima naš izobraževalni sistem dobre temelje, a da prepočasi sledi sodobnim potrebam. Večja podjetja zato izobraževanje zaposlenih vzamejo kar v svoje roke, ustanavljajo svoje akademije. Tudi na gospodarskem ministrstvu so prepričani, da bi morale biti šole korak pred gospodarstvom, in sicer tako na področju sodobne tehnologije kot znanja. Poleg tega bi moral šolski kader sodelovati s podjetji in raziskovalnimi institucijami ter nenehno pridobivati informacije o novih tehnologijah in procesih, preverjati potrebe na trgu dela ter to upoštevati tudi pri poučevanju.

Res je, potrebujemo prožen sistem, ki se lahko hitro odzove na razvojne izzive. Toda vloga šole ni samo izobraževanje in prilagajanje potrebam gospodarstva, ampak mora zaznati in upoštevati potrebe širše družbe – na primer takšne, ki jih prinaša staranje prebivalstva ali pa skrb za okolje. V času, ko so informacije dostopne praktično z enim klikom, bi bilo verjetno smiselno, da bi šola bolj kot pomnjenje podatkov spodbujala otroško ustvarjalnost, radovednost, inovativnost, drugačnost, otrokom pomagala usvojiti prave vrednote, jih naučila sočutja, pa tudi kritičnega razmišljanja in premagovanja ovir.

Jacques Delors, ki je vodil Mednarodno komisijo za izobraževanje v 21. stoletju (ta je delovala pod okriljem Unesca), je že pred dobrima desetletjema postavil štiri stebre izobraževanja: učiti se, da bi vedeli, učiti se delati, naučiti se živeti skupaj in učiti se biti. Povsem enostavne stebre, ki pa, če jih uravnoteženo razvijamo, pravzaprav omogočajo vse, kar si kot družba želimo – znanje in sposobnost za razvoj novih izdelkov, a tudi empatijo in vrednote za vzpostavitev družbe, v kateri je lepo živeti. Upam, da bodo snovalci nove bele knjige postavili prave temelje, na katerih bodo srčni pedagogi pomagali graditi sodobno družbo.

(Visited 11 times, 1 visits today)
Close