Država namerava torej do leta 2030 predelavo lesa povečati na tri milijone kubičnih metrov letno, kar naj bi povečalo prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde evrov letno. Zvišalo naj bi se tudi število zaposlenih v tej panogi, in sicer na 15.000, zmanjšal pa naj bi se izvoz hlodovine. Država želi doseči tudi 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) menijo, da je razvojni potencial lesne panoge izjemen tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe. Vse bolj prihaja namreč v ospredje trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo, z njim pa tudi energetsko varčne tehnologije in uporaba energetsko nepotratnih in do okolja prijaznih materialov.

Javni sektor mora biti zgled ostalim

Kot je povedal Zajc, ministrstvo podpira tudi druga domača in tuja podjetja pri naložbah v lesno industrijo, predvsem v proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Od leta 2015 so tako iz različnih virov za lesno industrijo namenili 64 milijonov evrov, Zajc pa obljublja, da bodo v naslednji perspektivi ta sredstva podvojili na 134 milijonov evrov. »Trend naraščajoče gradnje zasebnih lesenih hiš nam gre na roko, prav tako pa bomo z izvajanjem uredbe o zelenem javnem naročanju dosegli večjo rabo lesa tudi pri gradnji in prenovi javnih stavb,« pove in doda, da mora biti javni sektor zgled ostalim. Prepričan je, da je slovenski les material prihodnosti in da mora to sporočilo doseči čim več Slovencev. Seveda pa so osnovni pogoj za to pomlajeni gozdovi, kar, kot pravi državni sekretar, na ministrstvu zagotavljajo z različnimi akcijami. Številni multiplikativni učinki za številne panoge

»Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato ima neizmerne možnosti za razvoj in krepitev lesne panoge ter za preusmeritev slovenskega gospodarstva v predelavo nizkokogljičnih materialov,« je prepričan tudi Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja javne agencije Spirit Slovenija. Tudi na omenjeni agenciji izvajajo številne aktivnosti za promocijo lesnih izdelkov. »Cilj je opolnomočiti Slovence in jim pojasniti, da s tem, ko kupimo izdelek iz lesa, podpiramo domača podjetja in panogo ter odgovorno ravnamo z našim naravnim bogastvom,« je dejal.

Lani so na Spiritu v ta namen zagnali tudi promocijsko kampanjo ‘Uporabimo slovenski les’, s katero les promovirajo kot surovino prihodnosti ter ozaveščajo o njegovih prednostih za človeka in okolje. »Pomen lesne panoge v naši državi je res izjemen, saj ima les veliko uporabnost v leseni gradnji in v izdelkih z visoko dodano vrednostjo. V zadnjih letih slovenska lesna industrija in z njo tudi pohištvena beleži pozitivne trende, kar ima številne multiplikativne učinke, saj so nanjo vezane tudi druge panoge. Les znova dobiva na veljavi in postaja bolj cenjen,« je poudaril Capl.

V zadnjem letu več hlodovine iglavcev uvažamo kot izvažamo

Kateri pa so ključni izzivi slovenske lesnopredelovalne industrije? Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da so to pomanjkanje določenih lesnih polizdelkov na slovenskem trgu (konstrukcijski les, iverne plošče), prevelik dosedanji poudarek na rabi lesa kot energenta, izvoz nepredelane hlodovine in žaganega lesa z nizko dodano vrednostjo v tujino ter pomanjkanje kadra. S temi se iz prve roke strinja Bruno Bizjak, direktor podjetja Smart Industries, ki že 30 let deluje v lesni industriji: »Zelo velike težave imamo s kvalificirano delovno silo ter nasploh s pridobivanjem delavcev, ki bi bili zainteresirani za delo v lesni industriji.«

Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije pa izpostavi, da sta povečana predelava lesa v zadnjih letih in zmanjšan sanitarni posek privedla do obrata v tokovih z okroglim lesom in tako v zadnjem letu več hlodovine iglavcev uvažamo, kot jo izvažamo. »Pomanjkanje lesa iglavcev zato postaja tudi že osrednja omejitev za nadaljnjo rast predelave lesa v Sloveniji,« pravi sogovornik, ki prav tako izziv vidi v tem, kako dodatno okrepiti pohištveni del lesnopredelovalne panoge, ki dosega nižjo dodano vrednost na zaposlenega (33.000 evrov) kot lesarski (38.000 evrov). »Zato je tudi bolj pod udarom rasti stroškov dela, kar še dodatno slabi njegov razvojni potencial. Ta del panoge je v desetletjih nenaklonjeni lesnopredelovalni industriji tudi sicer utrpel največje izgube. Zato zdaj potrebuje še dodatno razvojno pozornost in podporo,« pravi Milavec.

»Za spodbujanje naložb v lesnopredelovalni industriji bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) letos namenilo 30 milijonov evrov,« je ob robu prostovoljske spomladanske akcije sajenja dreves Pomladimo slovenske gozdove povedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

MGRT bo za naložbe v lesnopredelovalno industrijo letos namenilo 30 milijonov evrov

Kot je pojasnil Počivalšek, je bilo v preteklem kohezijskem obdobju za domačo lesno panogo namenjenih 64 milijonov evrov, poudaril pa je, da si bodo na ministrstvu prizadevali, da bodo v naslednji finančni perspektivi sredstva podvojena in da bo tako predvidoma na voljo 134 milijonov evrov. Konec marca letos so sicer že objavili javni razpis za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo, v okviru katerega bo na voljo 28 milijonov evrov. Prvi rok za prijavo je bil 6. maj, drugi letošnji pa bo 1. september. V prihodnjem letu bosta roka 20. februarja in 31. avgusta, v letu 2023 pa 15. januarja in 26. avgusta. Denar zagotavlja EU iz sklada za okrevanje in odpornost.

Kot so zapisali na gospodarskem ministrstvu, bodo z razpisom sofinancirali naložbe, ki bodo zagotavljale zmogljivosti za predelavo ali obdelavo lesa oziroma trajnostno gradnjo na snovno učinkovit, okolju prijazen način, v skladu s principi krožnega gospodarstva in z najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Sredstva so namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo registrirano dejavnost obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, ali dejavnost proizvodnja pohištva. Za posamezen projekt lahko pridobijo od 50.000 do štiri milijone evrov.

Letos bodo razdelili tri milijone evrov, v letih 2023, 2024 in 2025 vsako leto po sedem milijonov evrov, v letu 2026 pa štiri milijone evrov.

(Visited 44 times, 4 visits today)
Close