Zeleno okrevanje: prehod v krožno gospodarstvo je hkrati nuja in tudi velika priložnost

13 januarja, 2021
Vesna Bizjak

Pandemija koronavirusa je razkrila, da obstoječi gospodarski model s pretiranim izkoriščanjem virov ne bo več vzdržen. Trajnostna usmeritev in prehod v koncept krožnega gospodarstva je nuja. Hkrati pa imamo ravno zdaj za to tudi najboljšo priložnost.

Da bi omejili gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, so Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji EU sprejeli načrt za gospodarsko okrevanje, ki bo omogočil izhod iz krize in postavitev temeljev za sodobno in bolj trajnostno Evropo.

Trije najpomembnejši cilji Evropske komisije so bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa. Ta usmeritev v zeleno gospodarstvo in digitalizacijo pa pomeni tudi spodbudo trajnostnemu razvoju članic. Za te tri cilje je namreč namenjen tudi največji del sredstev. Dolgoročni proračun EU bo skupaj s pobudo NextGenerationEU, ki je začasni instrument za spodbujanje okrevanja, največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral iz proračuna EU. Z naslednjim letom nas tako čaka vstop v novo sedemletno finančno perspektivo, skupaj 1,8 milijarde evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji Covid-19. To bo bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa. Tudi Sloveniji bo na voljo največ doslej: 10,3 milijarde evrov nepovratnih in povratnih sredstev.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je ob dogovoru za načrt povedala: »Naš načrt za okrevanje nam bo pomagal spremeniti izziv pandemije v priložnost za okrevanje, ki ga bo usmerjal zeleni in digitalni prehod.«

Izzivi Evrope v razburkanih časih

Kot poudarja Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica platforme Circular Change in predsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo v Bruslju, je izziv Evrope že samo dejstvo, da je demografsko starajoč kontinent, močno uvozno odvisen od surovin, veliko proizvodnje pa ima v tretjem svetu, kar se v pandemiji izkazuje kot dodaten izziv zaradi dolgih nabavnih verig.

foto: Taja Košir Popovič

»A verige vrednosti se že krajšajo in preoblikujejo v nove sisteme vrednosti. Podjetja iščejo nove partnerje, s katerimi si lahko zagotovijo stabilno sodelovanje tudi v novih razmerah. Zelena usmeritev in krožno gospodarstvo sta priložnost in nuja. Pandemija nas je, z vsemi težkimi učinki, ki jih nosi, zbudila v zavedanje nujnosti prehoda, hkrati pa je to tudi priložnost: finančna sredstva za zeleno okrevanje so na mizi – jih bomo porabili ali zapravili?« izpostavlja.

Bili smo pionirji, zdaj smo zaostali

Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije je nastajal že v letih 2016–2017. Takrat so ustvarjalci trdno verjeli, da bo naslednja faza akcijski načrt, ki bo dal oporo določenim tematskim področjem, ki so bila v Kažipotu prepoznana kot ključna za prehod v krožno gospodarstvo. »To se ni zgodilo; od 2017 do 2020 smo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostali. Bili smo v prednosti, pionirji. Prvi v tem delu Evrope smo predstavili Kažipot, prvi smo na konferenci Circular Change leta 2018 povezali mednarodne akterje in predstavili ostale kažipote. Kot Circular Change delujemo naprej, z drugimi vladami in organizacijami, smo tudi člani mreže krožnih stičišč Holland Circular Hotspot, ob tem pa nam doma nekako ne uspe združiti moči in končno vzpostaviti enovite točke vseh akterjev krožnega gospodarstva, s pomočjo katere bi povečali učinkovitost delovanja in pospešili krožni prehod. Priznam, da sem se na tem domačem dvorišču v zadnjih petih letih upehala in da mnogo uspešneje ustvarjam na globalnem igrišču,« pravi predsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo.

Brez povezovanja ne bo šlo

Pa vendar sogovornica opaža premike v krožno smer pri nas tako med velikimi podjetji (za primer navaja Iskraemeco, Laško Union, Aquafil, Lumar, Skaza, Riko) kot med malimi podjetniki, kjer opaža, da predvsem mladi iščejo trajnostno poslovno pot in krožno gospodarstvo vgrajujejo v svoj poslovni model (kot npr. Rifuzl in Equa). Ob tem izpostavi še pobude na ravni mest, kjer npr. Ljubljana in Maribor imata krožno strategijo. Kot dobro organizacijo prepoznava iniciativo v okviru CER – Zavezništvo za zeleno okrevanje, v katerem je več kot 100 podjetij. Tudi to, da se med pandemijo oz. po njej opremo na zeleni turizem, je po njenem mnenju pomembno za utrditev položaja Slovenije kot trajnostno naravnane države.

»Na drugi strani pa se brez gospodarske diplomacije take zgodbe ne da peljati. Potrebovali bi celovit koncept, smernice, koga hočemo predstaviti kot dobro prakso, katere akterje podpreti, katere investitorje pridobiti, kakšna sodelovanja že potekajo, katera so naša prioritetna področja … Upam, da se bo to v letu predsedovanja jasneje izrisalo,« je prepričana, da bi lahko vse skupaj izpeljali učinkoviteje, če bi delali bolj povezovalno in razumeli, da je dela dovolj za vse in se ne bali sodelovanja.

Kaj prinaša leto 2021?

Sogovornica napoveduje leto 2021 kot živahno na področju iniciativ med organizacijami in izpostavlja tudi nevladnike, ki vodijo različne projekte za spreminjanje vsakdanjih življenjskih vzorcev in navad v smeri trajnosti, krožnosti. »Z vidika predsedujoče Evropski platformi za krožno gospodarstvo lahko rečem, da bo veliko pozornosti usmerjene tudi v krepitev znanja in veščin. Krožno gospodarstvo ni nekaj, kar se preprosto naučiš iz učbenika. Gre za živ model, ki zahteva participacijo, soustvajanje in inovativnost. Povezovanje tematike podnebne krize in zdravstvene krize se odraža tudi v tem, katere veščine postajajo ključne – inovativnost, kreativnost, empatija, sistemski pristop, sposobnost za sodelovanje,« pojasnjuje povezanost različnih področij v trajnostnem razvoju.

Na ravni ECESP vzpostavljajo delovno skupino, usmerjeno v spodbujanje ‘network governance’ (upravljanja mrež) za učinkovit prehod v krožno gospodarstvo, kar bi želeli predstaviti v času predsedovanja Slovenije EU, zasnovana je posebna publikacija Circular Insider, ki želi približati koncept krožnosti kot željen življenjski slog, prav tako nadaljujejo s povezovanjem akterjev na Zahodnem Balkanu, v kar je vpeta platforma Circular Change.

Kako lahko z manj živimo bolje?

Za Slovenijo pravi, da računa na naš DNK na ravni posameznika – da imamo zeleno vgrajeno v sebi: »Ker živimo v zares edinstvenem, naravno razkošnem okolju, računam, da se bomo znali odločiti, katerim naložbam bomo rekli da in katerim ne. To bo soustvarjalo našo realnost. Imamo vse potrebne elemente za pozitiven izhod iz krize. Ali bomo zmogli kocke premešati in na novo zložiti v sistem, ki bo trajnosten, vzdržen, ki bo omogočil kakovost bivanje za slehernega? To je vsa filozofija – kako lahko z manj živimo bolje, ne da proizvajamo več in več in jemljemo več in več. Vprašajmo se, kaj nam resnično nekaj pomeni, kaj res potrebujemo in se skladno s tem odločajmo – osebno, poslovno, vsak dan sproti.«

 

Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela Gospodarstvo 2020/2021

 

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 73 times, 3 visits today)