Avtor bv; foto: Foto Velik leščur– Tihomir Makovec - MBP NIB 1:36 pop OKOLJE

V Jadranskem morju vse manj morskih živali: Kje so ježki in kaj je z leščurji?

Morski ježki naseljujejo vse svetovne oceane, v slovenskem morju živijo ob pomolih in v plitvini blizu plaž, saj je tam več organskih materialov, s katerimi se med drugim prehranjujejo.

A v letošnjem poletju so tako pri nas kot v drugih delih Jadranskega morja številni opazili, da je morskih ježkov občutno manj kot pred časom. “Danes že težko stopiš na kakšnega, včasih smo vsako poletje v podplate dobili kakšno bodico,” nam je pisala bralka, ki že celo življenje dopust preživlja na isti, nam bližnji plaži.

Za svoje življenje morski ježki potrebujejo čisto vodo, saj dihajo s škrgami, ki so zelo občutljive na pomanjkanje kisika, ki je značilno za onesnažene vode. Ogroženi so po celem Jadranu. V Sloveniji, kjer ravno tako število morskih ježkov upada, so zaščiteni.

Kritično ogrožen leščur

Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, si v okviru projekta LIFE Pinna prizadeva za zaščito kritično ogroženega velikega leščurja.

Glavni cilj projekta je, kot so sporočili, zaščititi kritično ogroženo školjko in endemita Sredozemskega morja – velikega leščurja (Pinna nobilis), in sicer z izvajanjem posebnih ukrepov za ohranjanje in ponovno naselitev na pilotnih območjih v zahodno Sredozemsko in Jadransko morje. Ukrepi, ki jih izvajajo na MBP NIB vključujejo spremljanje naseljevanja mladih leščurjev s pomočjo zbiralnikov ličink, nadzorovano rast v laboratoriju in v posebnih zaščitenih kletkah v morju, ki jim sledi nadaljnje presajanje na posebej izbrana sprejemna mesta, ko ogroženi mehkužci dosežejo takšno velikost, da so manj ranljivi za pritiske plenilcev.

V preteklosti je velikega leščurja že ogrožalo človekovo delovanje, nabirali so ga namreč za prehrano ljudi in za pridobivanje “morske svile” iz posebnih vlaken s katerimi se ta školjka pritrjuje v morsko dno – bisusa.  Poleg tega se je vrsta soočala z degradacijo habitata, med drugim tudi zaradi neprimernega sidranja v njihovem okolju. Kljub temu so bili zaščitni ukrepi učinkoviti in so omogočili obnovo vrste.

(Visited 166 times, 2 visits today)
Close