Po 80 letih sistematičnih meritev raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ne spremljajo več krčenja ledenika, ampak njegovo dejansko izginjanje.
»Po 80 letih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje,« opozarja Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Posnetki zadnjih tednov po njegovih besedah kažejo, da izginjajo še zadnji kosi ledu.
Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko do konca letošnje talilne sezone območje, ki ga že generacije poznamo kot Triglavski ledenik, ostalo brez ledu.
Minula zima ledeniku ni dala skoraj nobene možnosti
Za ostanke ledenika je bila sezona 2025/26 posebej neugodna. Največja skupna višina snežne odeje na Kredarici je dosegla le 220 centimetrov, medtem ko povprečje obdobja 1991–2020 znaša 374 centimetrov.
Še bolj poveden je podatek o trajanju snežne odeje. Zadnji dan s snegom je bil letos že 31. maja, medtem ko je bilo v obdobju 1991–2020 na Kredarici 1. junija v povprečju še okoli meter in pol snega.
Preostali led je bil zato soncu in visokim temperaturam izpostavljen bistveno prej kot običajno.
Od približno 40 hektarjev do zadnjih zaplat
Sprememba je še izrazitejša, če pogledamo nekoliko dlje v preteklost. Ob koncu 19. stoletja je Triglavski ledenik meril približno 40 hektarjev. Leta 2017 je njegova površina znašala že manj kot hektar.
Ko so leta 1946 začeli redne meritve, je obsegal približno 15 hektarjev. Raziskovalci so pozneje spremljali njegovo hitro tanjšanje in umikanje, leta 1992 pa je zaradi skalnih grbin razpadel na dva ločena dela.
Triglavski ledenik je zaradi lege na skrajnem jugovzhodnem robu Alp še posebej občutljiv na podnebne spremembe. Meritve ARSO in ZRC SAZU že desetletja kažejo naraščanje temperatur v talilni sezoni in prevladujočo negativno bilanco ledenika.
Tudi ledenik pod Skuto razpada
Podobno se dogaja z drugim slovenskim ledenikom. Ledenik pod Skuto je letos razpadel na več ločenih ledenih zaplat. Raziskovalci dogajanje povezujejo s širšimi spremembami v Alpah, kjer se ozračje segreva dva- do trikrat hitreje od svetovnega povprečja.
Na Kredarici je bila srednja letna temperatura med letoma 1955 in 1999 praviloma pod lediščem. Od leta 2011 je bila nad ničlo že desetkrat, od leta 2022 pa vsako leto.
»Če bi imeli zgolj današnjo meritev, bi zaključili, da je ledu zelo malo, ker pa imamo za seboj osem desetletij sistematičnih meritev in dokumentiranja, lahko pokažemo dolgoročen potek njegovega krčenja in ga povežemo s podnebnimi spremembami,« poudarja predstojnik inštituta Matija Zorn.
Meritve Triglavskega ledenika potekajo neprekinjeno od leta 1946 in predstavljajo najstarejši stalni slovenski raziskovalni projekt. Ta raziskovalni niz bo po besedah Zorna ostal dragocen tudi takrat, ko ledenika na površju ne bo več.